Chapter

 1 VIII |  veselo, živi dolgo," je vesel voznik potrdil. ~Pater Antonij
 2 VIII |      preživljajo," se je pijan voznik na glas smejal. ~"Pobožen
 3 VIII |      sta svetnika," je še drug voznik pomagal. ~"Da, prav je,
 4 VIII |  dobrota za ljudi." ~"Vsi?" je voznik svetlo gledal. ~"Ne rečem,
 5 VIII |           To je pa res," se je voznik domislil. "Cesar podira
 6 VIII |        se je dušal posebno hud voznik. ~"Vse bratovščine, stanovske
 7 VIII |        Pa si res siten," se je voznik smejal. ~"Le prikupi se
 8 IX   |        ljubezen ...," je stari voznik pošepetal kmetu. "Oba lepa,
 9 XXV  |    položno cesto v Dolge dole, voznik je pognal, a konji so plašno
10 XXV  |   daleč; svet je velik ...!" ~"Voznik, poženi!" je Linhart ukazal
11 XXVII|        je prizibal pod klanec, voznik je odvrl, izpred mestnih
12 XXXII|       res ti?" se mu je zadnji voznik nasmehnil. "Ali gori za
13 XXXII| posebno silni, ker vedo, da se voznik mora motati ob zavori in
14 XXXII|        Jezus – razbojniki!" je voznik do kraja pritegnil zavoro,
15 XXXII| obležalo troje razbojnikov, en voznik in Slabè. ~"V péčico me
16 XXXII|   péčico me je dregnil," se je voznik ječé držal v dve gubé, "