Chapter

 1 I      |   povem po pravici, kam sem še skočil, pa bo dobro." ~Poberetova
 2 X      |         je ujel očetov pogled, skočil in prinesel majoliko vina,
 3 XIV    |    nekoliko pomirila, on pa je skočil k opatu po svet in pomoč. ~
 4 XV     | nemirno presedal, zdaj pa zdaj skočil v stransko sobo in se vselej
 5 XIX    |       Poloni reci ..." je Tone skočil za njim, "aha ... tako ji
 6 XX     | brusili ob nas." ~"V Stično bi skočil," je Francè zdaj povedal. "
 7 XXIV   |       očetovi misli. ~Trlep je skočil na cesto. Voz se je ustavil. ~"
 8 XXIV   |     Slabè je pokimal Trlepu in skočil na voz. ~"Srečno pot in
 9 XXVII  |        je voz ustavil, je prvi skočil z njega. ~In kaj je bilo?
10 XXXII  |     pomagaj!" je mož zavpil in skočil naprej, pa Slabè je bil
11 XXXIV  |      le že tu!" mu je Matevžek skočil naproti. ~"Kaj je tako hudo?"
12 XXXV   |      Kaj ne bi do Polone lahko skočil kar jaz?" je Tone popal. ~"
13 XXXVIII|   nekaj ni prav," je Trlep brž skočil v hlače in pogleda skozi
14 XXXVIII|           Trlep je brez pomude skočil še na Grm, da bi obiskal
15 XL     |      je mignil, brat vratar je skočil venkaj. ~"Pater opat, pater
16 XLI    |         so se mu oči meglile. ~Skočil je s skale in se obrnil