Chapter

 1 IV   |       cesar priteknil tudi našega samostana." ~"Bojim se, cesarju ni
 2 V    |       samostanska vrata ... Usoda samostana je naposled le v božjih
 3 V    |         družite z uskokoma našega samostana." ~"Kuralt in Linhart sta
 4 V    |          bi me cesarski podili iz samostana, sam pojdem." ~"Ne morete,
 5 XV   |        skomine po dohodkih vašega samostana," je Kumerdej kimal priorju. "
 6 XV   |     svetilo belo zidovje stiškega samostana. Prior je umikal oči, vest
 7 XVI  | poniglavil. Velike skrbi za usodo samostana mu niso dale miru ne podnevi
 8 XVI  |             Prizadevanje stiškega samostana sto in sto let, kaže, je
 9 XXIII|         ko si uskočil iz stiškega samostana ... Kako si si prebral?
10 XXIII|              In tu zibka stiškega samostana," je čez slabo uro stegnil
11 XXIII|  zableščalo belo zidovje stiškega samostana, v rdečem zvoniku je jeknil
12 XXIII|     prelepe molitve, ki brez njih samostana ne bi bilo." ~"Delo samo
13 XXXVI|          z vsemi mislimi že zunaj samostana. ~In to je bilo res, prior
14 XL   |         je kakor omoten stekel iz samostana in se zapodil proti domu.
15 XL   |          s svojimi. ~Vpitje okoli samostana je postajalo huje in huje. ~"
16 XL   |     vprašal bližnjega patra. ~"Iz samostana podijo." ~"Aha, saj sem