Chapter

 1 IV    |   zahtevam." ~"Nič: nekoliko! Naše delo je bilo in je še zmerom
 2 IV    |  samostanu nimamo več." ~"Vse naše delo na polju in pri živini
 3 VII   |   opat molčal. ~"Stara navada naše hiše, da si že v soboto
 4 VII   | pestil in na spovedi podil iz naše hiše." ~"Za Franco in našo
 5 IX    |        Pomnim. Cesar, mislim, naše pritožbe nemara še v roke
 6 XI    |  bajti." ~"Kako bi sicer bile naše cerkve tako lepe?" ~"Saj
 7 XV    |     videli, kako hitro vstane naše ljudstvo in koliko dobrih
 8 XV    |      ledino za plemenito rašč naše večje prosvete." ~"Ko bi
 9 XV    |       dunajskih – iluminatov. Naše slovstvo ne more pognati
10 XV    |        Zdaj ti piše zgodovino naše dežele od ustvarjenja sveta
11 XX    |     ne bi bilo treba obiskati naše užaljene hiše!" ~"Užalil
12 XXVIII|     lahko pomaga." ~"Kaj boš! Naše vino je res kislo, pa ne
13 XXXI  | človeška misel, več kakor vse naše umno in neumno početje.
14 XXXIII|     kje sta bila. "Prijatelja naše hiše," je dejala. ~"Okrožni
15 XL    |   neba, in poveste, da ni več naše, kar je naše zmerom bilo;
16 XL    |        da ni več naše, kar je naše zmerom bilo; potlej nam