Chapter

 1 IV    |           To priča velikanska naša knjižnica, ki so jo sto
 2 IV    |        živi od oltarja." ~"In naša samostanska obljuba?" ~"
 3 VII   |       otožno pogledal opata. "Naša starobitna, iz roda v rod
 4 X     |       O njivice, o domačijica naša," se je z njimi šepeče menil
 5 X     |      zdaj vstaneš, o zemljica naša, vstaneš in ga odpahneš,
 6 X     |     storiti, kar hočem jaz; a naša gosposka me še huje veže
 7 X     |  odločim, dobro preudarim." ~"Naša misel, in naš čut nas večkrat
 8 XV    |    morali!" je Kuralt gorel. "Naša dežela je dala že dosti
 9 XV    |      iz domače zemlje, še sta naša." ~"Tudi pater Marko Pohlin
10 XXIV  |     misli uhajale drugam. ~"O naša ljuba Gospa, prosi za nas
11 XXXVII|      se pa obriši, kaj mu mar naša zemlja!" ~"Ne kvasite praznih!"
12 XXXIX |    poskusijo: če bo treba, je naša vojska še zmerom tu, da
13 XXXIX |   źalostna Mati božja stiška, naša zavetnica, ostane z nami,
14 XL    | morajo proč!" ~"Da, zemlja je naša, če meniška res več biti
15 XL    |           Ne maramo graščaka, naša je zemlja!" ~"Ali pa naj
16 XL    |    sto in sto let bila toliko naša, kolikor je bila vaša." ~"