Chapter

 1 VII  |      greši, ne veste pa zmerom, koliko trpi in kako se pokori,
 2 XI   |         smo res zmerom slišali, koliko krivice se mu godi." ~"O,
 3 XV   |         vstane naše ljudstvo in koliko dobrih in poštenih vodnikov
 4 XV   |      nas vendarle velika sreča. Koliko imenitnega je storila že
 5 XV   |       gori in na Dobrovi." ~"In koliko knjig so tačas zbrali in
 6 XV   |     bili z njim in pozvedovali, koliko kaj vrže na leto stiška
 7 XV   |       gledal; "saj res ne vedo, koliko pridelka jim pobere grad,
 8 XV   |       pridelka jim pobere grad, koliko ga spravijo sami." ~Vso
 9 XV   |   odločni kakor so s samostani. Koliko hitreje bi se izpolnjevale
10 XXVI |       še zmerom dere na meh." ~"Koliko pa si dal, da ti je tako
11 XXVI |   Francè meril s hudimi očmi. ~"Koliko? Eno malo dvojačo. Zadosti." ~"
12 XXVI |        Ko bi človek vsaj vedel, koliko mu je dajati v grad!" je
13 XXVI |   pojdeta, ker nočeta zlepa." ~"Koliko pa te je?" ~Valpet je glasno
14 XXXI | govorijo drugače." ~"Saj vidiš, koliko se meni zanje." ~"Kaj pa,
15 XXXI |           Kaj pa vi: ali veste, koliko sem trpel in še trpim?" ~"
16 XXXVI|       Francetom. Spomnil se je, koliko žalosti in skrbi mu je prizadeval