Chapter

 1 XI    |        Nikar se ne čudita," se jima je Slabè smehljal. "Stiškemu
 2 XI    |      in Tone sta močala, sitno jima je bilo. ~"Saj res," si
 3 XI    |        in Vrbičev gospod. ~Vse jima je povedal in se zarekel,
 4 XXIII |       zvon. ~Prijatelja, ki se jima je pogled uprl tja gor,
 5 XXIV  |         Bog ve, zakaj?" ~"Kuta jima je bila pretežka ali pa
 6 XXIV  | opravičeval. "Mislim pa, da se jima še zdaj rado sanja o lepem,
 7 XXVI  |   Francè in Nace sta se, kakor jima je velel oče, precej napotila
 8 XXVI  | dolinicah med pustim gričevjem jima niso več vnemale kmečkega
 9 XXVI  |        se že še uneseta, takih jima Jurko utegne prav kmalu
10 XXVI  |       so ju imeli pod seboj in jima roke zvezali na hrbtu. ~
11 XXVIII|   nalokala vina iz teh krajev, jima samo Bog še lahko pomaga." ~"
12 XXX   |      njunih misli. ~"Stopita," jima je rekel, "do prvih krajinških
13 XXXI  |           Fanta se oženita, ko jima dovolim jaz!" se je opat
14 XXXI  |        postavi, pater opat, bi jima branili?" ~"Ne mislim braniti,
15 XL    |     Janez in Nace ostrmela, ko jima je oče razpovedal stiško
16 XLI   |       Trlepa, oba boli, ker se jima pot cepi v razpotje." ~"