Chapter

 1 VI    |   konje. ~"Lepi konji," jih je Janez, najstarejši, meril z očmi. "
 2 VII   |        sami." ~"Kaj pa je?" je Janez zinil, drugi trije so trdo
 3 VII   |      pogled. ~"Pater opat," je Janez hropel, "našega očeta bi
 4 VII   |        ni kazalo, revi," se je Janez jezil. "Pater Pavel jo je
 5 VII   |        prišla v našo hišo!" je Janez tiščal pesti. "Pa le naj,
 6 VII   | podpira, si nebesa odpira," je Janez povedal za vse. ~Opat je
 7 X     |      debelo pogledal. "Kdo?" ~"Janez – bolan je, zemlje je lačen,
 8 X     |       kamen, zemlje pa ima, še Janez bi je bil sit." ~"Ženske
 9 X     |      Ženske ali zemlje?" se je Janez smejal. ~"Tone, glej, noče
10 XXI   |      zasuče s Polono, sam tudi Janez ne ostane, a Francè se prismoli
11 XXIV  |     vredna Trlepovega sina ... Janez ostane na domu – vse naj
12 XXX   |       in po brata pojdimo!" je Janez bliskal z očmi in stiskal
13 XXX   |   zakadim v Stično." ~"Le," je Janez privzdignil ramo, "vendar
14 XXX   |      po cesarjevih postavah!" ~Janez in Tone sta skoraj zaukala
15 XXXIII|        oče, ob njem pa Tone in Janez. ~"Fanta, kaj sta res vidva?"
16 XL    |           Kaj bo pa zdaj?" sta Janez in Nace ostrmela, ko jima