Chapter

  1 I      |        Neže iz Stične. Lepa misel ga je zmogla, da se je zadrevil
  2 I      |     besedi že leto in dan in rada ga ima ... Srce, pravi sama,
  3 I      |          še druge vesele misli so ga obletavale vso pot, da je,
  4 I      |          in objeti Poberevino, ki ga je prijazno gledala iz sončne
  5 II     |          bi bil ves svet in zlat, ga že zato ne bi marala, ker
  6 II     |         za Francetom ... Da, rada ga že ima, rada, vendar preprijazna
  7 II     |       nikoli ne bi dovolil, da bi ga vzela ... Srce jo je zabolelo,
  8 III    |       njim je ležalo pismo, ki mu ga je bil pravkar prinesel
  9 III    |        starega hribskega moža, ki ga je bil davi prestregel in
 10 III    |           gledal za Francetom, ki ga je jemala pot proti Šentvidu.
 11 III    |           ki se je lani razodela, ga ne obrne. ~"In vendar ga
 12 III    |          ga ne obrne. ~"In vendar ga moram ukriviti," se je pater
 13 III    |         opat odločeval, "sicer mi ga začno posnemati tudi še
 14 IV     |          odšel v obednico, čeprav ga ni bila misel, da bi prelomil
 15 IV     |           zagodrnjal. ~"Pismo, ki ga je prejel pater opat, meni
 16 IV     |          v Šentvidu; naš samostan ga je podpiral med šolanjem
 17 IV     |    usnjatim pasom. ~"Pater opat," ga je ponižno ogovoril, "med
 18 IV     |         Duh vodil besedo in da bi ga Mati božja varovala zlega
 19 V      |         potih, obrniti, strezniti ga je treba. ~"Da, tudi Trlep
 20 V      | zanenmarjali domači jezik." ~"Saj ga nismo zanemarjali bolj ko
 21 V      |         gladil nemški jezi, da so ga nekateri že zasmehovali,
 22 V      |          jezika." ~"Le jezuiti so ga mrzili in mu očitali, da
 23 V      |         gosposke." ~"Da. In čepav ga je cesarju priporočal sam
 24 V      |          svetu bistri duha ali pa ga pogublja do dna." ~"Tudi
 25 V      |            O, vsa učena Ljubljana ga čisla, plemiči in meščani
 26 V      |           lahko preberem." ~"Opat ga je poslušal ves prestrašen,
 27 V      |         še moram." ~"Kam merite?" ga je opat debelo gledal. ~"
 28 V      |     apostatov – odpadnikov. Zaprl ga je v graško prisilno delavnico.
 29 V      |           svetu. Škof Brigido, ki ga, kakor rajnega škofa Herberštajna,
 30 VI     |     vinskost skriva vse hudo, kar ga tišči." ~Vrbičev gospod,
 31 VI     |      imenitnega, učenega stanu se ga je držal, da so ga povsod,
 32 VI     |       stanu se ga je držal, da so ga povsod, kamor je prišel,
 33 VI     |           srake in izdajale: "Lej ga, lej ga!"  Že prileten mož,
 34 VI     |         in izdajale: "Lej ga, lej ga!"  Že prileten mož, ki zaradi
 35 VI     |         cesto in obstal, kakor bi ga ukopal: ustrašil se je pa
 36 VI     |          tako, da mu je zajec, ki ga je tiščal pod suknjo, pal
 37 VI     |         Zajček, praviš? Kdo pa ti ga je dal?" ~"Mislim, da sam
 38 VI     |          popadem smrekov storž in ga vržem za njim. Zajček, glejte,
 39 VI     |        Zajček, glejte, pade, urno ga poberem, še malo se stresne:
 40 VI     |          iznajdljivosti. Le skrij ga spet in pazi, da naš samostanski
 41 VI     |           je zaman trobil, otroci ga niso slišali. Kočijaž je
 42 VI     |              Že prédlanska pomlad ga je pobrala. Osem otrok mi
 43 VI     |          da opat meri vanj. ~Opat ga je otožno pogledal in umolknil;
 44 VI     |       prinesla po naročaj sena in ga vrgla pred konje, druga
 45 VII    |          lepo zapečenega kruha in ga počasi použil; opat tudi
 46 VII    |          iz svetega pisma, dokler ga nam ni odnesel rajnki pater
 47 VII    |      pater Celestin." ~"Zakaj vam ga je vzel?" je priorju ušlo. ~"
 48 VII    |           debela ko bukova klada, ga je nemara bola v oči." ~"
 49 VII    |      pisma nimamo več. Kaj, ko bi ga nam pošteno vrnili, pater
 50 VII    |        Stično. Sveto pismo, ki si ga bral, so v naš jezik postavili
 51 VII    |          luterani, zato ni, da bi ga bral, kdor si ga bodi." ~"
 52 VII    |            da bi ga bral, kdor si ga bodi." ~"Glejte, niso bili
 53 VII    |           vendar veš." ~"Zakaj pa ga nam beli menihi niste odprli?" ~"
 54 VII    |          spomnil pogovora, ki sta ga spotoma imela s priorjem; "
 55 VII    |           Nace, moj najmlajši, bi ga nam na glas bral. Bere vam
 56 VII    |          brez spotike, čeprav sem ga le jaz sam učil iz tele
 57 VII    |          In še zdaj mi je žal, da ga nisem dal v novomeške šole
 58 VII    |           lazi. Kaj praviš?" ~"Če ga mara, le naj ga pobere,
 59 VII    |     praviš?" ~"Če ga mara, le naj ga pobere, saj je Poberetova." ~"
 60 VII    |         če ne mu podkurim jaz, da ga mine za prav dolgo." ~"Kaj
 61 VII    |         še nič, zato nočem, da bi ga prilika premotila."  "Odrasel
 62 VII    |              Odrasel je, ne morem ga prikleniti." ~"V strah ga
 63 VII    |         ga prikleniti." ~"V strah ga vzemi!" ~"Bom, ko ga bom
 64 VII    |        strah ga vzemi!" ~"Bom, ko ga bom vedel za kaj." ~Opat
 65 VII    |             Ne vem, kaj mislite!" ga je Trlep brezasto pogledal. ~"
 66 VII    |         življenje tlačana? Vidite ga le, ko človeško greši, ne
 67 VII    |    spovedal sem se greha, kolikor ga je bilo, in pokoro sem storil
 68 VII    |        najrajši poskočil, tako so ga obveselile opatove besede.
 69 VII    |           je med vožnjo čutil, da ga je Trlep premagal. Pa to
 70 VII    |          je Trlep premagal. Pa to ga ni peklo, možitev dekle
 71 VII    |       peklo, možitev dekle France ga je mirila. A da se mu je
 72 VII    |     ponosni Trlep tako odrezoval, ga je vendar skelelo. ~"Če
 73 VII    |      dobro in čisto. Božja milost ga ne zapusti, najsi ne misli
 74 VII    |           se mu je nastavljala in ga zapeljevala, da bi si za
 75 VII    |           tlačani začeli rebriti, ga je skrbela. Tudi priorjevo
 76 VIII   |           od vasi do vasi. Povsod ga je bilo dosti, po sejmih
 77 VIII   |          hitro opravil. Ljudje so ga imeli radi. Zmerom je vedel
 78 VIII   |          te je pesem tiščala," so ga vozataji dražili, "bi bil
 79 VIII   |          ji je pritegnil kmet, ki ga je delopust zmamil med pivce. "
 80 VIII   |     tistim svojim babjim glasom!" ga je ustavil že vinsko okajeni
 81 VIII   |          naj, pa boš videl!" ~"Tu ga nemara res še učakamo danes,"
 82 VIII   |      pogledal po fantetu, premoti ga, premoti, da se kaj pokaže
 83 VIII   |      pokaže tudi med nami. Človek ga rad posluša. Priljuden je
 84 VIII   |    dobrega patra Tončka, kakor so ga vsi imenovali. ~In ko je
 85 VIII   |         bil zmerom. Ustanovili so ga v starih starih časih, ko
 86 VIII   |           pa neki imajo, še šteti ga ne morejo več, le merijo
 87 VIII   |          ne morejo več, le merijo ga na mernike. In vse to, pravite,
 88 VIII   |          še za to, ali pa tak, ki ga je kaj vrglo s kolovoznice
 89 VIII   |          je nam bil, spoznamo, ko ga več ne bo." ~"Stavimi sto
 90 VIII   |       teče, nič ne reče, ne moreš ga obrniti," je Vrbičev gospod
 91 VIII   |           devet deklet. Izberi si ga pa le, dokler te še mara
 92 VIII   |    Matevžek nagajal kmetu. ~"Glej ga, antikrista, še svetnikov
 93 VIII   |          zabrodil. ~"Pa ne, da si ga že ujela?" je kmet pijano
 94 VIII   |        voznikov revskal; "na miru ga pusti." ~"No, pa se zvadi
 95 IX     |      cesarska postava? Po njej bi ga morala dati." ~"Že, že,
 96 IX     |          leto, kajne? Prebito sem ga bil lepo počesal in nasvedral." ~"
 97 IX     |          pisanje in prav kmalu ti ga prinesem, sam pa le brž
 98 IX     |          obrača, a ko se postara, ga prodajo na sejmu." ~Kmetu
 99 IX     |           se je za malo zdelo, da ga je ugnal Matevžek. "Kaj
100 IX     |        pekla, le tisto uro ponoči ga hudiči vozijo povsod ondod,
101 IX     |  pritrjeval. "Kaj pa posestvo, ki ga imam tam, pa Polona, moja
102 IX     |            Samo pred graščakom ji ga lahko zapišem, saj veš,
103 X      |         zemljica naša, vstaneš in ga odpahneš, kdor te še ne
104 X      |      delale, v rodovinsko last si ga je vroče vroče želel. ~"
105 X      |        prišel Jurij Slabè. ~"Glej ga, kaj si res ti?" se je Trlep
106 X      |          cesarja, samo potnina da ga še skrbi. ~"Soseske bi ti
107 X      |           oči, "a dela je, toliko ga je, da je človek ves vrden
108 X      |       konec, cesarska gosposka ti ga vroče uhá, Sotečana." ~"
109 X      |        klet ima že let in skrnina ga šiva – , pa sem se gredoč
110 X      |           Naj jo le ima, v nebesa ga pripelja, če ob nji ne pozabi
111 X      |           pravi, rajši ostane, če ga ne dobi," je pater pripovedoval
112 X      |           Pameten fant si, Nace!" ga je Trlep udaril po rami, "
113 X      |      greha vendarle nisi nikoli," ga je menih kakor tolažil; "
114 X      |         vino je dobro, le v slast ga." ~"Dobro je, dokler mož
115 X      |         je menih kimal. "Gorje si ga nam je vsem vkup." ~"Kaj
116 X      |         še doma nikjer več ne. Če ga ne sprejmejo v kateri drug
117 X      |          bo za tlačana, hudi časi ga čakajo." ~"Za vami, pater
118 X      |      moral iti, pastir na Pljuski ga nemara že težko čaka. ~Gorak
119 X      |           oči. ~Vse življenje, ki ga je srečen in zadovoljen
120 X      |          Iz samostanskega zvonika ga je pozdravil in poklical
121 XI     |            Liže se gradu, boji se ga upirati se mu ne upa ...
122 XI     |          mož, strada in glada, če ga ni Bog tepel s točo ali
123 XI     |            skoraj poznal ni; zdaj ga beda kroti in hromi in mu
124 XI     |    ugovarjal, "je tisti denar, ki ga ob kupu ali prodaji izgovarja
125 XI     |  Varčevati mora." ~"Da. A zavleci ga v krčmo, pa boš videl. Laže
126 XI     |        vsi. Če kmet zajaha konja, ga sam hudič več ne ustavi." ~
127 XI     |     zemlje bi rad kaj dobil, glej ga." ~"Skrbel bom," je Slabè
128 XI     |          kaj posebno hudega, zato ga tudi zdaj ne žene, da bi
129 XI     |         poti naj se že spravijo!" ga je grela prav trlepovska
130 XI     |      Slabè je umolknil. Zaskrbelo ga je, ali ni grad nemara že
131 XI     |        sem vedel, da bo treba. Ná ga, stopi z njim v grad, pa
132 XI     |           v grad?" ~"Samo grad ti ga lahko priskrbi iz Novega
133 XI     |        glavar v Novem mestu bi ti ga utegnil dati, če bi se branil
134 XI     |           odpravljaš do cesarja?" ga je ta naravnost vprašal. ~"
135 XI     |          pošljimo po pošti, cesar ga tako bolj gotovo dobi v
136 XI     |           je zgubilo pismo, ki mu ga je bilo odposlati." ~"Kaj
137 XI     |           človek je, ob službo bi ga dali, če bi mu kaj takega
138 XI     |         dom." ~Trlep je postal in ga pogledal. ~"Polono si vedel.
139 XI     |           bi se trgali. Ti sam ji ga daj, če misliš, da ga je
140 XI     |          ji ga daj, če misliš, da ga je vredna." ~"Glej ga,"
141 XI     |          da ga je vredna." ~"Glej ga," se je Trlep smehljal, "
142 XI     |       Trlep smehljal, "kar izberi ga, pa je, saj poznaš vse štiri." ~"
143 XII    |         je zahvalil, češ po mleku ga rado črviči v trebuhu. ~"
144 XII    |            nisem je videl." ~"Saj ga ni kača," je Tone dvomil, "
145 XII    |        Polona dala tisto mleko,ki ga Matevžek ni bil maral. ~"
146 XII    |        res znaš, še zagovarjati," ga je hvalila. "Še požirek
147 XII    |             Nikar več o strupih", ga je dražila. ~"O, strup je
148 XII    |     prežene skrnino, samo zadosti ga mora biti." ~"Konja pa umori." ~"
149 XII    |           Kaj ti je še naročila?" ga je Slabè, ves rdeč od veselja,
150 XII    |       poiskal velik srebrn denar, ga vrgel v majhen vrč, natočil
151 XII    |          tvoj, Matevžek, le vzemi ga." ~Iz velikega vrča so potlej
152 XIII   |           je opat rekel. Naposled ga je zmoglo, kar bušil je
153 XIII   |             Kaj se kujaš, ka-li?" ga je grelo. "Pa ne, da te
154 XIII   |              Kar povej pa grem in ga zadavim!" ~"Le, če veš,
155 XIII   |     zadavim!" ~"Le, če veš, da ti ga je za kaj," se je po sili
156 XIII   |      ziniti ni mogel nobene, tako ga je udarilo. ~"Kako si upaš
157 XIII   |         Kaj neki bodo rekli oče?" ga je skrbelo. "Ali se nisem
158 XIII   |         več iskal neveste. ~Trlep ga je, zdaj bled zdaj rdeč,
159 XIII   |         občutil večje sreče, tako ga je ganila očetna pohvala. ~"
160 XIV    |           in se bridko kesala, da ga je tako grdo odgnala. ~"
161 XIV    |         Francetom. ~"In je šel in ga nikoli več ne bo!" je spet
162 XIV    |          naš gospodar je."~"Ni mi ga treba ob možitvi, saj imam
163 XIV    |         in pomoč. ~Nad samostanom ga je prestregla Krtuca. ~"
164 XIV    |         praznimi čeljustmi, "glej ga, pametno hčer imaš, prebito
165 XIV    |          Ali ti je kaj storil, da ga ne pustiš pri miru?" je
166 XIV    |      izpuli strupeni jezik, če ti ga Francè ne bo!" ~"Jejhata ...
167 XIV    |          pozvonil na porti. ~Opat ga je ves začuden poslušal
168 XIV    |       Trlepovo hišo. Zlo, kolikor ga je kriv, je treba popraviti. ~"
169 XIV    |         Maral ali ne maral: dekle ga hoče. Še zboli mi, če se
170 XIV    |         je povedal Trlepu. ~Trlep ga je brezasto pogledal, odvrnil
171 XIV    |      pridnih sinov ... ~"Res je," ga je peklo, "pater opat je
172 XIV    |     ljubijo nedolžno sestrico, pa ga je minil ves kes. Le jeza
173 XIV    |         po smetišču tujih grehov, ga je grabila bolj in bolj,
174 XIV    |       Tudi Francè je zardel, tako ga je tiščala bodeča beseda,
175 XIV    |        kratkem molku. ~"Pač, je", ga je opat mirno pogledal, "
176 XIV    |         Tjale stopi za trenutek," ga je opat rinil v stransko
177 XIV    |         slušal te bo." ~"Ne morem ga siliti v nič, on se ženi,
178 XIV    |         Trlep urno spomnil. ~Opat ga je vprašujoče pogledal.
179 XV     |           me še drži ..." ~Kuralt ga je molče in plašno gledal. ~"
180 XV     |           podse, njeni dohodki so ga mikali." ~"Obogatel ne bi
181 XV     |          in kaj pameten." ~"Pa so ga le bili grdo zatožili rajnki
182 XV     |           po nosu." ~"In cesarica ga je posihmal čislala še bolj." ~"
183 XV     |      ubožno in čednostno; tako so ga utrjevali, da ga malopridnost
184 XV     |          tako so ga utrjevali, da ga malopridnost velikih in
185 XV     |     Tlačanka je pestovala tele in ga je še hotela, ko je zraslo
186 XV     |        zraslo do vola." ~Kumerdej ga je resno in karajoče pogledal,
187 XV     |          cesarja ne modri, marveč ga le slepi." ~"Prav taki so
188 XV     |       pririnili do cesarja, da bi ga motili z učenostjo in brezbožnostjo.
189 XV     |           in slava cesarju, da se ga je tudi spomnil!" ~"Je,
190 XV     |          a iluminati in framasoni ga ne vidijo, večja spotika
191 XV     |        večnim pogubljenjem, ki si ga nakoplje, kdor hodi v šolo." ~"
192 XV     |      pognati pravih kali, cenzura ga duši." ~"Bojujmo se," se
193 XV     |          prav tako jadikoval, ker ga ni nikogar nikjer, da bi
194 XV     |         dni." ~"A meni se zdi, da ga je premalo za tako delo,
195 XV     |          si jo zapomnim." ~"Vem," ga je Kuralt potepljal na rami, "
196 XV     |         dal daru tebi, le zametaj ga nikar ne." ~"Ko bi mi dal
197 XV     |           miru, pa bi z darom, če ga res kaj je, ravnal kakor
198 XV     |          v hribe ne pojde, poznam ga." ~"Škoda bi ga bilo, učen
199 XV     |            poznam ga." ~"Škoda bi ga bilo, učen je," je Kumerdej
200 XV     |       Kumerdej menil. ~"In vendar ga mrzim," je Linhart povedal. "
201 XV     |          trgu in brž napisal, kar ga je tiščalo. Pisanje je potlej
202 XV     |         mi in ne smemo." ~Pokaral ga vendar nihče ni, da zvitorepi
203 XV     |           vas nič ne skrbijo," so ga tu mirili. "Novi čas že
204 XV     |    postavam." ~Vladni gospodje so ga še spraševali, si vse lepo
205 XV     |         slikal lepo življenje, ki ga čaka v veliki svobodi. ~
206 XV     |           jim pobere grad, koliko ga spravijo sami." ~Vso pot
207 XV     |          spravijo sami." ~Vso pot ga je vendarle grizla misel,
208 XV     |         Prior je umikal oči, vest ga je pekla, kakor izdajavec
209 XVI    |      podnevi ne ponoči. A najhuje ga je tiščala zavest, da je
210 XVI    |           teh pravičnih misli, že ga je zabolelo srce: ~Ubogi
211 XVI    |   dobrotnika in zavetnika, ki ste ga bili dosihmal navajeni. ~
212 XVII   |      stisko. ~"Kaj počenja Neža?" ga je ujedalo. "Zakaj po nikomur
213 XVII   |            Poiskal je Matevžka in ga stresnil za ramo. ~"Matevžek,
214 XVII   | samostanom. Sit je bil, strma pot ga ni več mikala, le žeja ga
215 XVII   |         ga ni več mikala, le žeja ga je trla kakor kanjo pod
216 XVII   |           vse koščice podrobi, če ga s pravo novico krotiti ne
217 XVII   |            Bi, bi! In potreben bi ga bil, tako me po vampu črviči." ~
218 XVII   |         Odkod pa te je prineslo?" ga je nedolžno vprašala in
219 XVII   |           se nekaj drži, kakor bi ga pasli s samim presnim zeljem
220 XVIII  |          sod domačega vina, da bi ga po maši točil; pred mašo
221 XVIII  |         maši točil; pred mašo sta ga smela poskusiti samo Vrbičev
222 XVIII  |    cestninarjem." ~"Je, je, da bi ga spreobrnil; pater opat pa
223 XVIII  |        Kaj mu je storil otrok, da ga še pogledati noče?" ga je
224 XVIII  |         da ga še pogledati noče?" ga je grizlo. Mignil je, Ančka
225 XVIII  |          grizlo. Mignil je, Ančka ga je nesla spet ven. ~Ali
226 XVIII  |         njim bi se ženil Francè," ga je Trlep spretno spomnil. ~"
227 XVIII  |         sem govoril s Sotečanom," ga je opat precej razumel, "
228 XVIII  |          sebe. Zaradi pisanja, ki ga Slabè neki spet hoče poslati
229 XIX    |           in se zamislil. Prebito ga je grelo, kar mu je opat
230 XIX    |          gorak za pisanje, ki smo ga napravili, da bi ga poslali
231 XIX    |           smo ga napravili, da bi ga poslali do cesarja," je
232 XIX    |           bil pri Slabetu. ~Slabè ga je molče poslušal. ~"Kaj
233 XIX    |          to?" je premišljeval, ko ga je Polona poklicala k južini. ~
234 XX     |          kaj slabe volje. Ujedalo ga je, ker med Stičani, ki
235 XX     |     umečil, samo pogledala naj bi ga bila ... Zakaj ni prišla?
236 XX     |            Vedeti hočem, kaj je!" ga je huda misel dregala prav
237 XX     |      Matevžka poslal na prežo, pa ga bilo ni. Tako se je odločil,
238 XX     |       stopi sam. ~"Vedeti hočem," ga je čezdalje huje grelo.
239 XX     |       očetu še mora povedati, kam ga žene zbegano srce. ~A Trlep
240 XX     |            še bolj pa resnice, da ga je Neža pozabila in se v
241 XX     |      Trlep je res kavelj. Saj ste ga videli, kako moško se je
242 XX     |           porta je čisto vaša. Ni ga dneva, da ne bi lizali meniških
243 XX     |         lotili še opata samega in ga obrekli tako grdo, da vas
244 XX     |           zmerom tako dolg, da se ga za cel vatel vleče za njim." ~"
245 XX     |          ziniti. ~"O, vemo, da bi ga rad, pa ga ne dobiš. Kdo
246 XX     |            vemo, da bi ga rad, pa ga ne dobiš. Kdo neki bi se
247 XX     |               Zato pa so Trlepi!" ga je Šentvidec zavrnil. ~"
248 XX     |           sem pojdi – na pij!" so ga Šentvidci vabili. ~A Francè
249 XX     |         zamere ne bi bilo, ker so ga prvi povabili. ~"Dobro,
250 XX     |      vremenu in letini, le Poberè ga je ves čas prijazno držal
251 XX     |          k Poberetu. ~"O Francè!" ga je ta udaril po rami in
252 XX     |           Kaj sem storil takega?" ga je ta brezasto pogledal. ~"
253 XX     |      Francè," je Poberè postal in ga možato pogledal: "Nikar
254 XX     |         pa je kaj izžežnjal in so ga Sotečanovi biriči priprli?"
255 XXI    |      vračal v Mali Gaber. ~Polona ga je z jedjo in s primako
256 XXI    |         bila spešna. Vsaka vasica ga je gostila in mudila in
257 XXI    |       gostila in mudila in nobena ga ni pojila z vodo, ko jim
258 XXI    |         čudno svetlikanje. ~Strah ga je postajalo, nikamor več
259 XXI    |         nimam s seboj, zgubil sem ga na slavju. Pa le stojte,
260 XXI    |       samega ne smrdi huje, kadar ga kidajo." ~"Če pater opat
261 XXI    |           se rodil, vse življenje ga pil, pa bi me bilo tisto
262 XXI    |      vešča, na miru mi jo pusti!" ga je Tone nejevoljno dregnil
263 XXII   |     denarja nimaš s seboj, jaz ti ga dam – samo časa ne trati." ~"
264 XXII   |             je Tone popal. ~Trlep ga je pisano pogledal. ~"Neumno
265 XXIII  |         všeč." ~"Ali pa udari, če ga je kaj moža!" ~"Pusti, ne
266 XXIII  |       vendar ne spet v samostan?" ga je Linhart debelo pogledal. ~"
267 XXIV   |        pot že ima za seboj, vzemi ga na voz, hvaležen ti bo." ~"
268 XXIV   |           domače polje. Čebele so ga vselej razvedrile in zamotile,
269 XXIV   |    kolenih in se stegovala, da bi ga ujela za brke, kmalu pa
270 XXIV   |        semkaj, ne pojdem." ~Trlep ga je gledal, a v očeh mu ni
271 XXV    |    soseski. ~"Tako, tako, vidiš!" ga je Kuralt udaril po kolenu. "
272 XXV    |        pravica precej ne odmeri," ga je tudi Linhart ščuval. ~"
273 XXV    |              Brez skrbi, privijem ga!" je Slabè kimal in se čudil
274 XXV    |           nov čas. Dosihmal prava ga jara gospoda še pogledala
275 XXV    |       iskal pomoči in zavetja. Če ga je kaj prida in moža, si
276 XXV    |     izročila in iz razuma, ki nam ga bistrijo knjige učenih mož." ~"
277 XXV    |          Tako ste vi prvi, ki ste ga zmogli. Do zdaj ga še nihče
278 XXV    |         ki ste ga zmogli. Do zdaj ga še nihče ni tako v čisto,
279 XXV    |       prošta!" ~"In če me ne – ?" ga je dijak pisano pogledal. "
280 XXVI   |          če kaj prideta do njega, ga vprašajta, kaj je opravil
281 XXVI   |          dal, da ti je tako žal?" ga je Francè meril s hudimi
282 XXVI   |        bil daleč prišel z njo, ti ga že terjaš za račun o njej.
283 XXVI   |        koračila dalje. ~"Gorje si ga mu, kdor si naprti nalogo,
284 XXVI   |       stori, mu prerečejo, v vsem ga sumničijo, nič jim ni prav." ~"
285 XXVI   |         bika. ~"Kar do bika?" sta ga debelo gledala. ~"Za vso
286 XXVI   |           Za vso našo sosesko sem ga zmerom imel jaz, ondan pa
287 XXVI   |      zmerom imel jaz, ondan pa mi ga je vzel Sotečan, ker mu
288 XXVI   |         je rekel tako." ~"E, vrag ga potipal! Mikajo ga dvojače,
289 XXVI   |           vrag ga potipal! Mikajo ga dvojače, ki jih takle bik
290 XXVI   |           jih takle bik služi. Pa ga bo minilo. Dosti hudega
291 XXVI   |    Sotečan ... Težko težko, da bi ga Slabè ukrivil ... In če
292 XXVI   |           Slabè ukrivil ... In če ga ne užene, se Tonetu podro
293 XXVI   |       Francè trdo vprašal. V srce ga je pičil sum, ali si valpet
294 XXVII  |              Zakaj po neumnosti?" ga je Slabè gledal. ~"Podarila
295 XXVII  |     Spustite Jeniča, ob tej priči ga spustite!" so vreli. "Kaj
296 XXVII  |         vreli. "Kaj je storil, da ga vežete kakor razbojnika?" ~
297 XXVII  |      dijaki. ~"Veleli so nam, naj ga primemo, da pojde v vojščake,"
298 XXVII  |      prerezali motvoz na rokah in ga urno odveli v frančiškovski
299 XXVII  |     razhajali. ~"Ha, tak poglejte ga no, Puglja oblastnega, kako
300 XXVII  |               Da, že nekaterikrat ga je z burklami podila, če
301 XXVII  |        hotel takole vrniti." ~"Da ga le sram ni, sram!" ~Linhart,
302 XXVII  |        bil sam vase in kakor sram ga je bilo, ker je tako mirno
303 XXVII  |          je tako mirno gledal, ko ga je ob dijaškem metežu roka
304 XXVIII |          bilo močno čez glavo, če ga je kdo spominjal tistih
305 XXVIII |         vešč v Kuščarjeku. Nemilo ga je dregnilo tudi zdaj, zato
306 XXVIII |   hlastnil za njim, "Poloni, glej ga, reci, da mi je žal, ker
307 XXVIII |            Po krajinških vaseh so ga vendar tu, tam premotili,
308 XXVIII |         se nekam zgubila." ~"Glej ga, na pravi sledi si, videli
309 XXVIII |        vprašaj tudi na gradu. Tja ga radi spravijo grajski, kdor
310 XXVIII |          bližal Slabetovini, bolj ga je minevala porednost in
311 XXVIII |          porednost in večji strah ga je plašil. ~Za mejami in
312 XXVIII |      kakor mati za otrokom, ki ji ga vratinka duši. Kje ju skrivaš?
313 XXVIII |       Matevžek je obstal kakor bi ga vkopal. ~"Sotečan ju je
314 XXVIII |      strahoma šepetal. "In Bog si ga vedi, kaj z njima počenja
315 XXIX   |          stopil tikoma predenj in ga tako grdo pogledal, da se
316 XXIX   |        trdo stopil naprej. "Cesar ga je postavil tudi za kmečke
317 XXIX   |         hitro. Čas je drag, ti mi ga najbrž ne plačaš." ~"Res
318 XXIX   |      Ljubljani, če on, glavar, ki ga je cesar postavil tudi za
319 XXIX   |           ne gredo. ~Ha, kako naj ga prisuče on? Saj je proštov.
320 XXIX   |          Na miru me pustite – ven ga poženite!" ~"Premilostni
321 XXIX   |       grof, ponižno povem, da sem ga že podil, pa dedec ni tak,
322 XXIX   |         Sam ni vedel zakaj: sprva ga je poslušal čisto mirno. ~"
323 XXIX   |          njegovih postav!" ~"Vedi ga Bog, ali je vse res, kar
324 XXIX   |           nemara vendarle rad, da ga zgolj na tvoje besede udarim
325 XXIX   |          nikamor!" ~"Da te vrag!" ga je glavar debelo gledal. ~"
326 XXIX   |       poslali tako pisanje, da bi ga upognilo," je Slabè poprijemal. "
327 XXX    |           zapodil v Stično. Gnalo ga je, da bi vsej gospoščini
328 XXX    |           je kdo upal pritakniti, ga je jarila, ko je zdaj bled,
329 XXXI   |       trmoglavil in se branil, ko ga je k sebi klical opat, zdaj
330 XXXI   |         sebi klical opat, zdaj pa ga stiska, glej, sama žene
331 XXXI   |            Trlep, kaj je res?" so ga vso pot ustavljali. "Sotečan
332 XXXI   |       dneh ne izpusti, pojdemo in ga vprašamo!" ~"Kdo pojde?
333 XXXI   |      skozi Šentvid. ~"Nàk, ne bom ga brusil meniškega praga!"
334 XXXI   |           mu je uklonilo napuh in ga zadrevilo dalje, da se je
335 XXXI   |          bi bilo na vse plati, da ga pater opat ukroti." ~Pripogniv
336 XXXI   |         ne boj!" ~"I, Trlep, glej ga no, kaj si res ti?" je občutljivi
337 XXXI   |          skoraj omedlela." ~Trlep ga je resno gledal. ~"Zdaj
338 XXXI   |            Nikar, Trlep, ne draži ga, Francè in Nace bi občutila
339 XXXI   |      vojsko zoper Sotečana. Z njo ga prisuče, da bo vsa dežela
340 XXXI   |           namenil v Stično, da bi ga pater opat zlepa pritisnil." ~
341 XXXI   |         Opat je debelo gledal, ko ga je poslušal. ~"Čemu pa sta
342 XXXI   |          pripreti stiška tlačana, ga je vendar hudo vznejevoljila. ~
343 XXXI   |     vendar zvitorepite vsi vkup?" ga je še boljj pogrelo. "Slabè
344 XXXI   |           omeči, prej razsrdi, da ga naposled res ne spusti iz
345 XXXI   |         meni zanje." ~"Kaj pa, če ga prisilimo, da se bo?" ~"
346 XXXI   |      prijemal za glavo. ~"Sotečan ga je kriv, ne jaz. Ukrivite
347 XXXI   |        nič, graščaka se bojite in ga božate." ~"Ne veš, kaj govoriš." ~"
348 XXXI   |      Odkod ti take misli, Trlep?" ga je oprat začuden gledal. "
349 XXXI   |            pater opat." ~Zunaj so ga srečale druge misli. ~"Tàk
350 XXXI   |           zagledal v tla. "Kaj da ga še ni? Pa ne, da ga je priprl
351 XXXI   |        Kaj da ga še ni? Pa ne, da ga je priprl mogočni glavar?
352 XXXII  |           davi je uradnik, poznaš ga iz glavarjeve prednje sobe,
353 XXXII  |      došel vrsto voznikov. ~"Glej ga, kaj si res ti?" se mu je
354 XXXII  |               Ne vij no tako," so ga rinili za mizo, "med nami
355 XXXII  |         je skupil huje, pa v temi ga niso mogli pregledati, tudi
356 XXXII  |         bo hudega. Dajte vode, da ga zbudimo, v omotici ga ne
357 XXXII  |          da ga zbudimo, v omotici ga ne kaže puščati." ~Hladna
358 XXXII  |       motno spregledal. ~"Pustite ga, prespi naj se, najbolje
359 XXXII  |          težila. ~"Da, preveč smo ga zadrževali, ko je hotel
360 XXXII  |        noge, pa bo." ~Spravili so ga na voz in pognali v prijetno
361 XXXII  |           je bila počasna, tresla ga je pa vendar, da so se mu
362 XXXII  |        zlezle vkup, trdna omotica ga je vzela s seboj. ~Iz Trlepove
363 XXXII  |        povedali. – "Pomagajte, da ga spravimo na postelj." ~Vozniki
364 XXXII  |         je ščeketala vanje, zakaj ga niso pustili, da bi hodil
365 XXXII  |           bi hodil sam. ~"Ali ste ga v Trebnjem dali vsaj prevideti?"
366 XXXII  |        prebudil iz omotice. Ančka ga je silila s toplim mlekom
367 XXXII  |           govori, škodilo bi ti," ga je milo gledala. "Počaka,
368 XXXII  |       dejal in zaspal, govorjenje ga je vendarle utrudilo.  Pljuskarica
369 XXXIII |         se je smejal pismu, ki mu ga je prinesel stiški sèl,
370 XXXIII |      strani trenil na uradnika in ga toliko zamotil, da je na
371 XXXIII |          Slabetovini. ~"Ne poznam ga," se je Polona ustrašila. "
372 XXXIII |          ji je Francè pokimal, ko ga je vprašujé pogledala. "
373 XXXIII |            le verjami, že zdaj se ga le še boji." ~Fanta sta
374 XXXIII |       možje uprli. "Velel je, naj ga to dopoldne čakamo, in bomo
375 XXXIII |         primaknil. "Tudi midva bi ga bila lahko pričrnila, pa
376 XXXIII |          bila lahko pričrnila, pa ga nisva."  "Prav sta storila,
377 XXXIII |              Prav sta storila, da ga nista zatožila zavoljo ječe,"
378 XXXIII |         Trlep pohvalil oba. "Tako ga laže v precep vzamem jaz
379 XXXIII |        vzamem jaz sam." ~"Pustimo ga na miru," je Nace prosil, "
380 XXXIII |          Spustil je naju, pustimo ga." ~"Pa ga pustimo," se je
381 XXXIII |           naju, pustimo ga." ~"Pa ga pustimo," se je Trlep vdal. "
382 XXXIII |       stali in molčali. ~"Jaz sam ga vendarle pojdem vprašat,
383 XXXIII |       Francè pa je molčal, preveč ga je ljubezen bolela, nobene
384 XXXIII |           se mu je tudi zdelo, da ga vojska ni hotela zapustiti.
385 XXXIII |           zapustiti. Počasi pa so ga vendarle začele obletovati
386 XXXIII |     gosposko. ~Tudi krdela, ki so ga čakala po vaseh ob potu,
387 XXXIII |      iskat!" ~Tone je razumel, da ga je oče postavil za svojega
388 XXXIII |           Kdo sem, bi rad vedel?" ga je Trlep trdo pogledal. "
389 XXXIII |          zaprli zavoljo greha, ki ga storila nista in storiti
390 XXXIII |          ne bi verjel na besedo!" ga je Trlep pogledal naravnost
391 XXXIII |         se, kamor hoče, še videti ga nočem več!" je graščak grdo
392 XXXIII |          z obema sinovoma. Mikalo ga je, da bi za trenutek stopil
393 XXXIII |     Pljuskarico, ti pa Toneta, če ga še maraš." ~Zardela je po
394 XXXIII |   pobesila. ~"Le kje je Jurko, da ga še ni?" je počasi dvignila
395 XXXIV  |            ko pride." ~"Spazil bi ga bil rajši in mi pritekel
396 XXXIV  |            je dalje šepetal; "saj ga boli glava." ~"Ker mu je
397 XXXIV  |         oglje je potonilo. ~"Zdaj ga prebudite, da izpije požirek
398 XXXIV  |         pustiti ob bolniku." ~"Ni ga doma; fantov tudi ne." ~"
399 XXXIV  |          vode." ~"In meniš, da bi ga ozdravil s to vodo?" ~"Bi,
400 XXXIV  |          bi morda več oral, če bi ga kdo tako počil; ti pa imaš
401 XXXIV  |          Ne bo treba, uklonil sem ga." ~"Že prav, že prav. Zdaj
402 XXXIV  |      pokrila obraz. ~"Hudo bo, če ga boš motila in plašila. Na
403 XXXIV  |        motila in plašila. Na miru ga pusti, domov pojdi!" ~"Pomagajte,
404 XXXIV  |              Pomagajte, rešite mi ga, rešite!" jo je zmoglo v
405 XXXIV  |      venkaj, cmera neumna? Kaj bi ga rada zbudila?" jo je pognal
406 XXXIV  |           Slabetom. "Samo na miru ga moramo pustiti, veste." ~"
407 XXXIV  |             Ne morem odtod, Ančka ga morda ne bi znala prav streči." ~"
408 XXXIV  |          ženem, ko vendar vem, da ga ima pater Tonček v rokah?" ~
409 XXXIV  |       zdrav." ~"Nikoli več, če mi ga vsaj nekaj dni ne pustiš
410 XXXIV  |           segla po predpasniku in ga dvignila k očem. ~"Ali si
411 XXXIV  |           držal. ~"Samo videla bi ga še rada, preden pojdem,"
412 XXXV   |         čivknil od bolečine, Tone ga je ponevedoma prijel pretrdo. ~
413 XXXV   |           je kriv vsega; nekoliko ga je že privila in ukrivila.
414 XXXV   |     utegne tipati oblast. Vrag si ga vedi, ali ne vzame v precep
415 XXXV   |       mene!" ~Bežal je ponoči, da ga nihče ni videl. ~"Da, kje
416 XXXV   |        zdaj spogledovali. ~"Iskat ga pojdem," si je Matevžek
417 XXXVI  |           stiškemu opatu. Skrbelo ga je prav močno, ali samostan
418 XXXVI  |          otroci hodili za njim in ga vsi solzni spraševali, kaj
419 XXXVI  |        nič trdnega še ne vem," so ga samega oblivale solze, anti
420 XXXVI  |         bridkih urah. Toliko huje ga je potlej ščemelo, ko je
421 XXXVI  |           kruh kjerkoli, kakor pa ga stradati doma. " ~"Ob kruh
422 XXXVI  |         na košček kruha, ki bi mi ga kdo milostno vrgel: sam
423 XXXVI  |        kdo milostno vrgel: sam si ga poiščem, da mi bo všeč po
424 XXXVI  |        Zunaj je potlej zvedel, da ga na porti čaka Trlep s sinom
425 XXXVII |  Francetom zvedel v samostanu, so ga močno skelele. Menihi so
426 XXXVII |    pokleka in ponižno čaka, da bi ga iz stiske kar po čudežu
427 XXXVII |         jesensko listje: vsak piš ga odfrkne Bog vedi kam!" ~
428 XXXVIII|         sukalo posihmal." ~"E, ni ga med nami človeka, ki menihov
429 XXXVIII|         se ni nič genilo. ~"Primi ga, Pazi, primi!" je naščuval
430 XXXVIII|    zavlekel v Trlepovo senico, pa ga je vrišč na vasi vrgel pokoncu. ~"
431 XXXVIII|          konec sem torej učakal?" ga je nosilo v nekdanje, srečnejše
432 XXXVIII|          s poti." ~"Kako vam je?" ga je Trlep vprašal, ko ga
433 XXXVIII|           ga je Trlep vprašal, ko ga je spravil v posteljo. ~"
434 XXXVIII|        cerkev. ~Še tisto dopoldne ga je skrb nesla v Stično.
435 XXXVIII|          jok mu je hodilo in vino ga je zmagovalo," je pravila
436 XXXVIII|        kakor da res ni bilo nič," ga je skoraj karal Čandek,
437 XXXVIII|           skoraj karal Čandek, ki ga tramovje ni vidno pohabilo,
438 XXXVIII|         kakor vrabec v prosu, vse ga ima rado, nič ga ne spravi
439 XXXVIII|       prosu, vse ga ima rado, nič ga ne spravi ob dobro voljo." ~
440 XXXIX  |          ko gospod je, manj prida ga je." ~"V potni kočiji? Pa
441 XXXIX  |       trobil strežaj. ~Slišali so ga tudi na Poberevini in izpred
442 XXXIX  |       glasno zasmejala. ~"Le drži ga, da ga prevred ne zgubiš;
443 XXXIX  |       zasmejala. ~"Le drži ga, da ga prevred ne zgubiš; neskušena
444 XXXIX  |           zgubiš; neskušena vdova ga teže ujame kakor devica." ~
445 XXXIX  |           prstan in brž odšel, da ga še jok ne bi bil zmagal. ~"
446 XXXIX  |        našem samostanu!" ~Komisar ga je svareče pogledal. ~"Poslušajte
447 XXXIX  |          patru oskrbniku. "Pestuj ga, ometuj z dobrotami, da
448 XXXIX  |     oberačiš: če te kaj spodnese, ga ne bo, da bi ti vsaj z besedo
449 XXXIX  |      Zmerom tak napuh. Kjer si se ga dotaknil, pa je že pihalo
450 XL     |            Prav mu je bilo le, da ga prva misel ne tišči več
451 XL     |          s patrom opatom. ~"Joh," ga je že grizla druga skrb, "
452 XL     |           pride graščak! O, da bi ga tristo zelenih! Kak neki
453 XL     |         vedel, kak bo graščak, ki ga dobimo!" je Trlep metal
454 XL     |      mednje. ~"Graščak? Ne maramo ga! Trlepa do cesarja pošljimo!" ~"
455 XL     |     njegovo premoženje. V oči sta ga posebno boli zlatnina in
456 XL     |      menihih. "Kje je?" ~"Tudi mi ga iščemo že dolgo let, pa
457 XL     |           iščemo že dolgo let, pa ga ne najdemo zadosti," se
458 XL     |           frater; "gozdek, ki smo ga ob bratvi pozabili na vrtni
459 XL     |         prilil nekaj olja, ki ste ga nemara že namenili našemu
460 XL     |              Ne bi dohajali vas," ga je uščenil pater oskrbnik. "
461 XL     |           do take obdolžitve?" so ga prijemali še drugi. ~"Strah
462 XL     |          pihal. ~"Kdo? Sami so si ga vzeli, saj so pravi gospodarji
463 XL     |      maramo!" ~"In mislite, da se ga odkrižate s takimle uporom?" ~"
464 XL     |           ne mislimo, samo maramo ga ne. To naj cesarski zvedó
465 XL     |          dolgo vil hudega moža in ga naposled toliko umečil,
466 XL     |          po delu in trpljenju, ki ga imate z njo. In zmerom bolj
467 XL     |           naj se le spet vrne. Ni ga maral, preveč bi videl in
468 XLI    |          zinil. Ljubezen ljudstva ga je ganila, da je tudi sam
469 XLI    |           je sklenil govor, ki mu ga je trgal glasni jok ljudstva. "
470 XLI    |           duše, žalostna ljubezen ga je bridko jokala. Le počasi
471 XLI    |          za bregom." ~"E, udarilo ga je, udarilo tudi njega." ~"