Chapter

 1 IV     |      tu tako, kako ti je šele zunaj, med tlačani?" se je spomnil
 2 VII    |     bilo odprto. Sinovi so se zunaj spogledali in prigrmeli
 3 XI     |      ne bi maral." ~Valpet je zunaj govoril s Polono, ta je
 4 XI     |       z njim. ~"Kajne," je ta zunaj vprašal Trlepa, "znano ti
 5 XV     |   tiho dejal in se smehljal. ~Zunaj se je pooblačilo in stemnilo,
 6 XXI    | zaprla, nobene zvezde ni bilo zunaj. Steza, ki jo je sicer poznal
 7 XXIX   |     in ponižno povedal, da je zunaj neki mož, ki se hoče pritožiti
 8 XXXI   |       pozabite, pater opat." ~Zunaj so ga srečale druge misli. ~"
 9 XXXIV  |      in obe zapodil venkaj. ~"Zunaj tulita, bolnika mi pa na
10 XXXVI  |      patri z vsemi mislimi že zunaj samostana. ~In to je bilo
11 XXXVI  |       močan je vstal in šel. ~Zunaj je potlej zvedel, da ga
12 XXXVIII|     pa bi bil pravi starec!" ~Zunaj je zavijal pes, cvilil in
13 XXXIX  |      so mi pomočniki, jezdeci zunaj pa so biriči; varovati jim
14 XL     |       V tihoto molka se je od zunaj nenadoma zaslišalo vpitje