Chapter

 1 IV    |    razženo zdaj zdaj. Po tos o zgolj neumne, brezbožne besede,
 2 V     |      vendar premalo. Včasih so zgolj samostani imeli spretno
 3 VIII  |    samozaupnost. In ni zdravil zgolj z zdravili, bolniku je marveč
 4 X     |        s prerokovano svobodo, "zgolj kamen jih je še, le pusta
 5 XV    |       v tej skrivnostni družbi zgolj dobrodelno ali zabavno nalogo." ~"
 6 XXIII |   umnega kmetovanja, bi jim že zgolj za to šla velika hvala,"
 7 XXIX  |     nemara vendarle rad, da ga zgolj na tvoje besede udarim s
 8 XXXIII|       godilo, ves čas sva bila zgolj ob kruhu in vodi." ~"Jojhata,"
 9 XXXVII|     vam je." ~"Že že, pa to so zgolj besede. Kaj ko bi vi napravili
10 XXXVII| razmotalo," so Trlepa obletale zgolj spokorne, prav nič uporne
11 XXXIX |     gospod, da jih ima s seboj zgolj za čast?" ~"E, večji ko
12 XXXIX |        med vsemi. "To je stvar zgolj naših višjih!" ~"Molčite,
13 XL    |       le tu, tam komu opomnil, zgolj hude stiške novice je zdaj
14 XL    |         ker smo tu menda pasti zgolj lenobo, a da ne bi česa