Chapter

 1 I      |    spomnil Poberetove Neže iz Stične. Lepa misel ga je zmogla,
 2 III    |      menihom zdaj zdaj iti iz Stične. "Ne vem," mu je bil odgovoril, "
 3 VIII   |  cesarski – prazni pojdejo iz Stične." ~"Ni mogoče," se je Pljuskarica
 4 XV     |     tako kakor bi rad; preveč Stične se me še drži ..." ~Kuralt
 5 XV     | nevesti in spet zleze v kuto; Stične, saj ste slišali, kar pozabiti
 6 XVII   |  opata? Skrbi me, zakaj ni iz Stične nobenega glasu." ~"Trlepi
 7 XX     | Menihi so nemara le pobero iz Stične," so se Stičani potlej menili. "
 8 XXIII  |      Šmarja. ~"Prvi del stare Stične ..." je Linhart dvignil
 9 XXIII  |       maram, preživeli so se; Stične vendar ne gledam po strani;
10 XXV    |      je lep in večen spomenik Stične."  "Na Primskovem je bila
11 XXV    |      zakaj?" ~"Beli menihi iz Stične so shodili božjo pot na
12 XXVII  |     mignil na levo, "star del Stične." ~"Da, po dobroti ali neumnosti
13 XXXVII |       jim bo zdaj zdaj iti iz Stične. Kaj bi še grabili in drugim
14 XXXVIII|   Stično in precej zvedel, da Stične hudi potres ni posebno potresel