Chapter

 1 I      |        ne zakesnim preveč," je spotoma mislil; "očetu, kajpa, povem
 2 VII    |    spomnil pogovora, ki sta ga spotoma imela s priorjem; "a zakaj
 3 X      |       Pa sta šla. ~Slabè mu je spotoma pravil, kako trdi so Turjačani
 4 XIV    |    molče, a z istimi mislimi. ~Spotoma so Trlepa obletovale še
 5 XVIII  |  gospodi napotil v cerkvico, a spotoma mu je v misli na obred in
 6 XX     |         Francè, da veš," se je spotoma ozrl v fanta. ~"Kaj sem
 7 XXI    | Prebito bomo še veseli," se je spotoma menil sam s seboj. "Tone
 8 XXI    |     pijanega me ni videl. Tudi spotoma dobiš ljudi, ki vedo, da
 9 XXVI   |     Potlej ju izpraša, kaj sta spotoma danes čvekala, čemu je Slabè
10 XXVIII |    poklical Matevžka, "teci, a spotoma se mi spet ne nacejaj, brž
11 XXX    |  vendar bi storili prav, če bi spotoma vsakomur povedali, kaj nam
12 XXXII  |      pognali v prijetno jutro.~Spotoma je potlej dosti premišljal.
13 XXXIII |       kaj pri Poloni?" je Tone spotoma vprašal. ~Povedala sta mu
14 XXXVIII|        človek na svetu," se je spotoma spominjal. "Živi lepo brez