Chapter

 1 IV     |      kdo nas je pričrnil?" je star menih zagodrnjal. ~"Pismo,
 2 IV     |    veroval. ~"Križ božji," je star pater vzdihoval, kaj pa
 3 IV     |  njemu je šel brat cerkovnik, star, pobožen menih v rjavi kuti
 4 VII    |  zmerom postlala." ~"Dosti je star, lahko bi že bil pameten." ~"
 5 VIII   |       ostal?" ~"Bolje, bolje. Star je; častitljiv in dober
 6 IX     | srednji, svet obrača, a ko je star, po sejmu skače." ~Nihče
 7 X      |       vas utolaži v stiski?" ~Star, truden in ves potrt je
 8 XXI    |   lagal. "In smrdele so kakor star zaprtek, iz pekla samega
 9 XXVII  |      Linhart mignil na levo, "star del Stične." ~"Da, po dobroti
10 XXX    |       Sotečan je kragulj," je star mož vedel; "težko se je
11 XXXII  |       stekla," je razpoznaval star Trebnjec, ko je ob goreči
12 XXXVIII|    srečnejše dni. "Pa saj sem star in ubog: prav je, da se
13 XXXIX  |       verujemo vse to," si je star pater brisal oči, oditi