Chapter

 1 VII   |         čigar rod je zmerom bil velik prijatelj samostanu, kakšni
 2 X     |         ramo in pojde – svet je velik." ~"O, to bo hudo." ~"Nič.
 3 XII   |     bodimo!" ~Potlej je poiskal velik srebrn denar, ga vrgel v
 4 XVIII |        je v Malem Gabru res bil velik praznik, zijal se je vse
 5 XXII  |       glavarja v Novem mestu. ~"Velik gospod je," je Slabè preudarjal. "
 6 XXV   |      samostan? Pojdite, svet je velik, dela, kruha si poiščite!"~"
 7 XXV   |        kam daleč daleč; svet je velik ...!" ~"Voznik, poženi!"
 8 XXVIII|       Razloček med njimi res ni velik," se je Matevžek smehljal. "
 9 XXIX  | daljnega doma. ~Glavar, srednje velik debel gospod zabuhlega in
10 XXXI  |  početje. In greh je vsak upor, velik greh." ~"Še bolj greši,
11 XXXIX |         repu." ~"Ali pa je tako velik gospod, da jih ima s seboj
12 XL    |             Naš cesar je vendar velik zaletel!" je Janeza pograbilo. ~"