Chapter

 1 I     |       patru opatu" ~Francè je vzdihnil in premolknil. ~Tudi Neža
 2 III   |     kdo omlati in spravi?" je vzdihnil in se spomnil starega hribskega
 3 X     |      vse to?" je otožni menih vzdihnil in se napotil do porte. "
 4 XIV   |    čutijo novi čas." ~Opat je vzdihnil in šel v kapelico. A drugi
 5 XVIII | Slabetovo domačijo." ~Tone je vzdihnil in pobesil glavo. ~"Videli
 6 XXXII |     še iz tele samote," je ta vzdihnil in se pripognil k zavori. ~"
 7 XXXIV |      škropil v obraz; zdaj je vzdihnil: "Kaj pa je, ljuba?" ~"Ali
 8 XXXVI |     je prizadeval tudi Trlep, vzdihnil in mu vse odpustil. ~"O,
 9 XXXVII|      O, res," je Trlep glasno vzdihnil. "Moji pradedje so bili
10 XXXVII|     jo že rad," je Trlep spet vzdihnil. ~"Saj je vaša, po božjih
11 XXXIX |           Torej res?" je opat vzdihnil. "Ali morda tudi želite,