Chapter

  1 I      |             vam rasodevat:~V∫e, kar na ∫vejt shivi, le en majhen
  2 I      |            se je Francè, tretji sin na daleč znanega Trlepa iz
  3 I      |         morem odgnati." ~"O, zvezdo na pet rogljev si z ogljem
  4 I      |            storili nič, kar bi bilo na zoper patru opatu" ~Francè
  5 III    |             stopil za gospodarstvom na polju in v hlevih, da bi
  6 III    |           in postajal zdaj ob oknih na južni, zdaj ob oknih na
  7 III    |             na južni, zdaj ob oknih na vzhodni strani; oči so pasle
  8 III    |            ljudi, hiteče z dela ali na delo, in se v otožni ljubezni
  9 III    |             vrtoglavi Francè. Kakor na kljub. No, le stoj!" ~Trlep,
 10 III    |     povedati, da Franceta ne pustim na Poberevino ... Pa res, saj
 11 IV     |          odšel v kapiteljsko sobano na rekreacijo – uro počitka
 12 IV     |           če je količkaj pravice še na svetu." ~"Da, ni nemogoče,"
 13 IV     |        nimamo več." ~"Vse naše delo na polju in pri živini pa je
 14 IV     |        soditi le sodnik, ki je učen na postave." ~Skoraj vsi patri,
 15 IV     |           patri, posebno mlajši, so na vso moč hvalili cesarja,
 16 IV     |           več, čeprav se škoda dela na polju in povsod. A zdaj
 17 IV     |         kmet sme divjačino zatirati na svojem. ~"Gospoda se upira
 18 IV     |            pa ji bo že cesar stopil na jezik." ~"Saj res, žužemperška
 19 IV     |           vedel je le, kaj je kmetu na kvar, in da srnice in zajčki
 20 IV     |             srnice in zajčki hodijo na njive." ~"In kako se tlačani
 21 IV     |            jih, ne gledaš,' pokažem na vrečico, ki so se v nji
 22 IV     |           mu je bilo nadzirati delo na polju. "Tlačani se branijo
 23 IV     |          unese, pojde vse v nič; še na beraško palico pridemo vsi." ~"
 24 IV     |          odšel, menihi pa za njim. ~Na dvorišču je nekoliko postal
 25 V      |           sta sedela opat in prior, na kozlu pa brat kočijaž in
 26 V      |            božjih rokah, a Trlep je na krivih potih, obrniti, strezniti
 27 V      |            Ivan Žiga Popovič, ki je na Dunaju gladil nemški jezi,
 28 V      |       človek, je najsrečnejše bitje na svetu. V miru, tihoti in
 29 VI     |            res je s stransekga pota na sredo velike ceste nenadoma
 30 VI     |           se je bil nameril v krčmo na Pljusko. Žejen je bil, še
 31 VI     |           ob hosti nad vasjo Cesto. Na smrekah so vpile vrane,
 32 VI     |             so vpile vrane, z gabra na gaber so se zaganjale srake
 33 VI     |           je zdajci iz gošče stopil na cesto in obstal, kakor bi
 34 VI     |           je tiščal pod suknjo, pal na tla. ~Konji so strignili
 35 VI     |            čudež? – V resi je sedel na zadnjih nogah, z ušesi strigel
 36 VI     |      Kočijaž je ustavil. Iz vasi je na ves splav hitela tlačanka,
 37 VI     |         čednosti!" se je opat čudil na glas. ~"Človek med temi
 38 VII    |             ob njih stoli in klopi: na nji hlebec domačega kruha,
 39 VII    |            pod stropom so po stenah na gosto, kakor zaobljubljeni
 40 VII    |            visele stare stare slike na steklo slikanih svetnikov
 41 VII    |            srcu in z mrtvim Jezusom na kolenih.  Ko sta gospoda
 42 VII    |             je Trlep ponovil, segel na klop ob steni in pred opata
 43 VII    |            moj najmlajši, bi ga nam na glas bral. Bere vam brez
 44 VII    |           ko kmet," je Trlep mislil na glas, "srečo si pa tako
 45 VII    |             našega očeta bi pustili na miru. Kar oče storijo, prav
 46 VII    |         Pater Pavel jo je pestil in na spovedi podil iz naše hiše." ~"
 47 VII    |             zasnubil, vsemu in vsem na vkljub." ~"Le naj se omoži,
 48 VII    |          damo Franco." ~Prior se je na glas zasmejal in udaril
 49 VII    |           žličnik, veža in stopnice na jispo, čelesnik, kljuke
 50 VII    |       drugega oženi, da snaho dobiš na Trlepovino." ~"Naš oče so
 51 VII    |             nisem bil zadosti goreč na prižnici in tenkočuten v
 52 VII    |           priti le do Višnje gore. ~Na lesniki ob cesti je kos
 53 VIII   |           enem kraju. Zmerom je bil na potu, kakor deseti brat.
 54 VIII   |          zaokrožili mi vsem menihom na kljub." ~"E, to pravite
 55 VIII   |            še mlada in ne velika, a na vse plati obilna in trdna
 56 VIII   |             precej: ~"Lepših fantov na sveti ni,~ko so ti mladi
 57 VIII   |         Otodile sem bil pri Goljufu na Grmu; nekaj hromoten in
 58 VIII   |             da se mu še nič ne mudi na drugi svet." ~"O, pater
 59 VIII   |          njegove žive, čiste oči in na kogar je položil svojo mehko
 60 VIII   |            morejo več, le merijo ga na mernike. In vse to, pravite,
 61 VIII   |       popotnih." ~"Hm, res je. Kdor na visokem sedi, vsak kamen
 62 VIII   |          nima in otrok ne, najlepše na svetu mu manjka; svet ne
 63 VIII   |    preživljajo," se je pijan voznik na glas smejal. ~"Pobožen je
 64 VIII   |           več ne bo." ~"Stavimi sto na eno, da naših menihov ne
 65 VIII   |            je kmet udaril ob mizo; "na pravem toporišču imajo glavo." ~"
 66 VIII   |            še bratovščino čolnarjev na Savi in Ljubljanici." ~"
 67 VIII   |             eden voznikov revskal; "na miru ga pusti." ~"No, pa
 68 VIII   |             prosi, da bi te marala, na mehko boš sel," se je kmet
 69 IX     |      šepetal. "Tako se je primožila na Pljuskarjevino." ~"Pridna,
 70 IX     |        popala, da sem se moral prav na široko ustopiti, sicer bi
 71 IX     |       katerega tožimo. Nori so tudi na Dunaju." ~"Saj sem že tačas
 72 IX     |             treba, preden jo mahneš na pot." ~Vrbičev gospod je
 73 IX     |                Dokler je tele, sesa na štiri sesce, potlej orje,
 74 IX     |           ko se postara, ga prodajo na sejmu." ~Kmetu se je za
 75 IX     |           tlačane drl. Zdaj se cvrè na dnu pekla, le tisto uro
 76 X      |            moram satu, kader mi∫lim na tu: ~V∫elej sem imel velike
 77 X      |             ta je mož. Ve, kako je, na miru te pusti in molči." ~"
 78 X      |          svobodo dajejo nam!" ~Prav na dnu srca so opatovi očitki
 79 X      |           svojo skrito jezo, je šel na njive. ~Hodil je po grivah
 80 X      |                   Zemlja je dehtela na vse prsi, ona in Bog sta
 81 X      |           po veliki maši v Šentvidu na pomoč pritegneta nekaj veljavnih
 82 X      |              Če bi bilo kaj pravice na svetu, bi hudič na dno pekla
 83 X      |          pravice na svetu, bi hudič na dno pekla pogreznil graščake –
 84 X      |             Ta bi vas tepla in drla na meh; meniška vas je samo
 85 X      |            pogovor in sprevel gosta na svoj dom. ~Iz hiše se je
 86 X      |              Samo dela precej dobim na vse roke, na vse srce." ~"
 87 X      |           precej dobim na vse roke, na vse srce." ~"Kaj niste,
 88 X      |           se gospod pater brani." ~"Na miru jih pusti, oče Trlep,
 89 X      |            se mu, bolnega pastirčka na Pljuski mora še obiskati. ~"
 90 X      |           naj se priženi k Rogačici na Mrzlem polju. Ženska je
 91 X      |         pomagaj, jaz mu ne morem! – na eni sami nogi še stoji in
 92 X      |     ljubezni drhti kakor kurji konj na vilicah," se je menih lotil
 93 X      |            ni odvrnil nobene, misel na današnji nemirni dan mu
 94 X      |       naposled le moral iti, pastir na Pljuski ga nemara že težko
 95 X      |        prebil v samostanu, se mu je na drobno razodevalo ... Tamle
 96 XI     |         postorite, kar je treba, pa na živino pazite in ognja se
 97 XI     |          postal in dejal: ~"Pojdimo na moj dom, da se odpočijemo
 98 XI     |          grad ti tega ne brani; ali na svoj dom se oženi." ~"Meni
 99 XI     |         Nikar ne trmoglavi, ne rini na Dunaj, saj še do Ljubljane
100 XI     |        ostane domačija, če se oženi na Pljusko?" jo je vprašal. ~"
101 XI     |           se zarekel, da ne odneha, na Dunaj pojde, če ne zlepa,
102 XI     |             če bi z njim ti krevsal na Dunaj." ~"Bog ve, ali moreš
103 XI     |          pošti?" ~"O, poštar Fedran na Hudem pri Stični je pošten
104 XI     |         prav razumel, da hoče Slabè na samem govoriti z njim. ~"
105 XI     |           je, da bi se rad priženil na Pljusko in da me grad ne
106 XI     |           gosposke dobil gospodarja na tale svoj dom." ~Trlep je
107 XII    |             zažvižgal in se stisnil na klop za vrati. ~Polona mu
108 XII    |     fantiček cmeril in kazal ranico na roki, "nisem je videl." ~"
109 XII    |               Tam stoji zlata gora, na zlati gori~je zlata miza,
110 XII    |       strmel. Preden je spet stekel na pašnik, da bi se pohvalil
111 XII    |           Slabetu naproti, da bi mu na samem povedal novico, ki
112 XII    |            se prav kmalu kaj zglasi na Pljuski." ~"Kako si opravil?"
113 XII    |              če bi se Tone priženil na moj dom," je pravil. "Sprva
114 XIV    |         svojega edinega otroka, vse na svetu bi bil rad storil
115 XIV    |        spustil po rebri in pozvonil na porti. ~Opat ga je ves začuden
116 XIV    |           in zmajeval z glavo. Prav na dnu srca je čutil, da je
117 XIV    |           je minil ves kes. Le jeza na opravljive ljudi, ki radi
118 XIV    |           in da se moj Tone priženi na Slabetovino, pa vam obljubim,
119 XV     |             je Kuralt poredno tipal na čelu, "včasih te boli glava?" ~"
120 XV     |           pobesil oči; roka, ležeča na mizi, se mu je vznemirila
121 XV     |           zvesto služila cesarju in na vso moč skrbela za napredek
122 XV     |             je Kumerdej spet mislil na šole. ~"Da, plemiči so in
123 XV     |             krščanstvo še ni prišlo na nič, je zasluga svetnikov,
124 XV     |           je Linhart smehljal, "saj na ves glas hvali nove cesarske
125 XV     |      profesorja poetike – pesništva na ljubljanski gimnaziji, pa
126 XV     | prosvetljencev ..." ~"... ki so jih na Bavarskem že preklicali,
127 XV     |              da se ptolej odpre raj na zemlji." ~"Nikar ne mislite,
128 XV     |        arkadami – obokanimi hodniki na dvorišču, stolnica, nunska,
129 XV     |     presvete Trojice, a tudi cerkev na Šmarni gori in na Dobrovi." ~"
130 XV     |            cerkev na Šmarni gori in na Dobrovi." ~"In koliko knjig
131 XV     |             ne upa izročiti cenzuri na Dunaju, ker ve, da je nikoli
132 XV     |              ga je Kuralt potepljal na rami, "tudi tvoja dela udarijo
133 XV     |            prijatelje. Pred hišo je na ulicah žvižgal paglavec
134 XV     |            prihitel v Stiški dvorec na Starem trgu in brž napisal,
135 XV     |        pozvedovali, koliko kaj vrže na leto stiška gospoščina. ~"
136 XVI    |       skriva in še zmerom kuha jezo na Nežo.~
137 XVII   |             ondan vse to razodevali na dolgo nit, dokler jih je
138 XVII   |          prišel v Stično, je šlo že na poldne. Oči so mu obstale
139 XVII   |           poldne. Oči so mu obstale na Markovi domačiji visoko
140 XVII   |           bom znal." ~Preudarjal je na vse plati, kam bi stopil,
141 XVII   |   prištorkljaš pa ti, Krtuca, ki se na Kumu pariš z njim. Kar daj
142 XVII   |          Krtuca je zavreščala in jo na ves splav ubrala proti Gabrju. ~"
143 XVII   |           je res šel k Poberetovim. Na srečo mu ni bilo treba iztikati
144 XVII   |             treba iztikati za Nežo; na vrtu je platno belila. ~"
145 XVII   |              Za balo, če prideš pet na svatbo." ~"Pet in pit, kar
146 XVII   |       fantov toliko?" ~"Pri Repniku na Cesti že in pri Pribilu
147 XVII   |            veš." ~"Aha. Kako pa kaj na Trlepovini?" ~"Za mlačev
148 XVII   |            burovž netrlepni!" se je na videz jezil. "Takih mu nadrobim,
149 XVIII  |  malogabrovskem polju. Okoli nje so na tratini pekli kozličke in
150 XVIII  |           je." ~"Lahko se napihuje, na njegovem svetu stoji cerkvica,
151 XVIII  |             a spotoma mu je v misli na obred in mašo vendarle uhajalo
152 XVIII  |            starem in Toneta ne mara na Slabetovo domačijo." ~Tone
153 XIX    |            žlebu – ná, pa te poženo na pusto samošno pot. ~"Če
154 XIX    |             jaz ne bi bil ucvrl kar na ves splav, da bi ti jih
155 XIX    |           Škoda," mu je tiho hodilo na smeh, "še takih podobic
156 XX     |            bil spet Matevžka poslal na prežo, pa ga bilo ni. Tako
157 XX     |            in Janezom godrnjaje šel na tratino pred cerkvijo. Slavje,
158 XX     |          stopil mednje in se ujezil na glas: ~"Stojte, ljudje božji,
159 XX     |            dajte dopovedati, da ste na mojem svetu, če vam posvečena
160 XX     |             jim Stična da slovo!" ~"Na merek moraš vzeti tudi Šentvidce.
161 XX     |             staremu volku, ki preži na jagnjička." ~"Saj res. Kar
162 XX     |         Šentvidu." ~"Ni, ker zmerom na porti stoji," so se Šentvidci
163 XX     |       Šentvidu in povsod drugod." ~"Na porti stoji ? Saj ne more
164 XX     |        priskutne in opravljive babe na svetu?" ~"Če so res svetopetke,
165 XX     |             so se vrata odprla prav na široko, čez prag je počasi
166 XX     |            vrata vidite samo, kadar na porti beračite," je še drug
167 XX     |      pomagal. ~"Francè, sem pojdi – na pij!" so ga Šentvidci vabili. ~
168 XX     |           sem vesel, da te vidim! – Na, pij no in vesel bodi med
169 XX     |        mednje in tistile Poberè kar na debelo požira, kadar se
170 XX     |      spravljive, so se mu smehljale na obrazu. ~"Kaj ni tako, ka-li,
171 XX     |                Saj tudi vi danes še na slavje niste hoteli priti,
172 XX     |             brž pražnje oblečeva in na ves splav pritečeva snubit?"
173 XX     |          grmičja, ki se je pobešalo na pot. ~"Pa še to ti povem,
174 XX     |          ukanjem oglašali vrstniki, na hruški za senico je stršil
175 XXI    |        ostane, a Francè se prismoli na Poberevino! Kaj se mi mara,
176 XXI    |          korenine, ki so kakor žile na stari roki preplezale stezo. "
177 XXI    |            le motal in sukal skoraj na istem mestu in se bal kakor
178 XXI    |        nimam s seboj, zgubil sem ga na slavju. Pa le stojte, mene
179 XXI    |        ljudje, pomagajte!" je tulil na pomagaj, da je odmevalo
180 XXI    |       pobrali vsak svoj cepec in se na ves splav zadrevili proti
181 XXI    |             In v pijanosti zašel in na pomagaj sklical ljudi iz
182 XXI    |            In so se razšli: Ceščani na levo, Gabrovci z Matevžkom
183 XXI    |          levo, Gabrovci z Matevžkom na desno. ~"Zakaj si se tako
184 XXI    |          koklja, ki se ji hudo mudi na gnezdo." ~"Polona ni vešča,
185 XXI    |         gnezdo." ~"Polona ni vešča, na miru mi jo pusti!" ga je
186 XXI    |       potlej vse razpovedal še bolj na drobno.
187 XXII   |         smehljal. "Pogajaj se kakor na sejmu, pa bo prav." ~"Kaka
188 XXIII  |           in Martin Kuralt. Graščak na Grmu in graščak na Strugi
189 XXIII  |          Graščak na Grmu in graščak na Strugi sta ju že dolgo vabila
190 XXIII  |           starega višenjskega gradu na strmem griču nad Višnjo
191 XXIII  |           cesti. Iz dolinskega kota na levi strani je zableščalo
192 XXIII  |        pridobili domovinsko pravico na njej ..." ~Linhart je molčal,
193 XXIII  |        Molčal je tudi Linhart in se na levo tiho pozdravljal s
194 XXIII  |               Ne vsi." ~"Tudi prsti na roki niso enaki vsi." ~"
195 XXIII  |           menih je res le suha veja na zelenem drevesu življena." ~"
196 XXIII  |             se trudim, da bi pihnil na vse in se skril kam v samoto." ~"
197 XXIV   |          Novo mesto. ~"In ne govori na dolgo nit," je Vrbičev gospod
198 XXIV   |             misli. ~Trlep je skočil na cesto. Voz se je ustavil. ~"
199 XXIV   |           že ima za seboj, vzemi ga na voz, hvaležen ti bo." ~"
200 XXIV   |            pokimal Trlepu in skočil na voz. ~"Srečno pot in opravi
201 XXIV   |            gospoda," je Tone mislil na glas. "Pe? bi Slabè krevsal
202 XXIV   |             vendar: oba sta bila že na pol patra, pa sta uskočila." ~"
203 XXIV   |           oči, pogled mu je obvisel na nebesu. Visoko visoko so
204 XXIV   |    Trlepovega sina ... Janez ostane na domu – vse naj mine, le
205 XXIV   |           umiri in jo sreča pogleda na vse oči ..." ~Stal je tam
206 XXIV   |             oče vdal in jo postavil na tla, a to ji ni bilo prav
207 XXIV   |             sedel in si jo postavil na kolena. ~"Stojkam ... stojkam ..."
208 XXV    |     Medvedjekom. Linhart je pokimal na levo, tja so se obrnile
209 XXV    |       sončno nebo bola stara cerkev na Primskovem, vsa reber je
210 XXV    |           večen spomenik Stične."  "Na Primskovem je bila božja
211 XXV    |         Stične so shodili božjo pot na Primskovo," mu je Kuralt
212 XXV    |        Uprite se, nalašč vsi hodite na Primskovo!" ~"Kako bi se
213 XXV    |             vodijo božjepotnikov ne na Primskovo ne na Muljavo
214 XXV    |    božjepotnikov ne na Primskovo ne na Muljavo ne na Krko?" ~"Ker
215 XXV    |          Primskovo ne na Muljavo ne na Krko?" ~"Ker božjepotnikov
216 XXV    |                Klanec se je stegnil na položno cesto v Dolge dole,
217 XXV    |        Naborè. V Novem mestu sem se na gimnaziji očetov frančiškovcev
218 XXV    |            Ali niste za nobeno rabo na vsem božjem svetu, da rinete
219 XXVI   |         sinova imenitnega Trlepa. ~"Na oglede sva prišla, ženila
220 XXVI   |          Sotečan nas še zmerom dere na meh." ~"Koliko pa si dal,
221 XXVI   |          škrtali plahi ptiči kosci, na kalu so vrele žabe, iz hoste
222 XXVI   |          seboj in jima roke zvezali na hrbtu. ~Polona, ki je do
223 XXVI   |        odrevenela strmela, je vpila na ves glas: ~"Kaj sta komu
224 XXVII  |            gora," je Linhart mignil na levo, "star del Stične." ~"
225 XXVII  |     zabavljanje. ~"Stiški menihi so na Trški gori napravili božjo
226 XXVII  |           svojimi, so dijaki bušili na plano in se med velikim
227 XXVII  |         Jeniču brž prerezali motvoz na rokah in ga urno odveli
228 XXVII  |              da bo samo tam zadosti na varnem, dokler pater prefekt
229 XXVIII |          srce, glava mu je kinknila na prsi. ~"Do Polone zdrsni,"
230 XXVIII |          nekam zgubila." ~"Glej ga, na pravi sledi si, videli smo
231 XXVIII |            do Soteske, vprašaj tudi na gradu. Tja ga radi spravijo
232 XXVIII |              da se dedci zbudijo in na drugo stran obrnejo, sicer
233 XXVIII |       stegneh se je že v mraku prav na skrivaj pritihotapil do
234 XXIX   |         misli so vse uhajale domov, na Pljusko in v Mali Gaber,
235 XXIX   |            povsod. Premetaval se je na postelji, čakal dneva in
236 XXIX   |             Slabè je močno potrkal, na široko odprl in vstopil ~
237 XXIX   |         pritožiti zoper Sotečana. ~"Na miru me pustite – ven ga
238 XXIX   |           vendarle rad, da ga zgolj na tvoje besede udarim s kaznijo,
239 XXIX   |      pisanje." ~Segel je v mačka in na mizo položil pest goldinarjev: "
240 XXIX   |          iskat!" je dejal in stopil na cesto. ~Misli so mu šinile
241 XXIX   |         Misli so mu šinile domov in na Pljusko, a v ušesih je še
242 XXX    |            kolena, ko je prisopihal na Trlepovino. ~"Kaj?" je Trlep
243 XXX    |            imel več še kaj praviti. Na ves splav se je zapodil
244 XXX    |         prehudo," je skesano mislil na sovražne besede, ki so se
245 XXX    |          ker gospoda vse rada vleče na dolgo nit; neučakljiva je
246 XXX    |         človeka do človeka gre klic na pomagaj," je Tone poprijemal. "
247 XXX    |        velita, naj sli razneso klic na pomagaj, in naj se možje
248 XXX    |           in vseh hudičev bi dobili na glavo, okoli vseh sodnikov
249 XXXI   |             treznil; "bolje bi bilo na vse plati, da ga pater opat
250 XXXI   |           fantoma, a Poberè je spet na drobno razkladal, kako je
251 XXXI   |             postala. "Ali si še hud na Nežo?" je Poberè nerodno
252 XXXI   |             čez čas rekel, sicer se na svetu ne bi godilo toliko
253 XXXI   |              Po svoje hočemo živeti na svojem." ~"Pravi iluminat,"
254 XXXI   |           tudi povem, da Tone pojde na Slabetovino, Francè pa vzame
255 XXXI   |            in se obrnil, da bi šel; na pragu je postal in že krotko
256 XXXII  |          Misli so mu uhajale domov, na Pljusko, v Mali Gaber. ~"
257 XXXII  |            kaj ne preti iz gošče." ~Na klancu, ki leze proti Sveti
258 XXXII  |            že v trdnem mraku prišli na vrh. ~Noč je počepala niže
259 XXXII  |           katerih se je bil spustil na tvegano pot. ~Temnilo se
260 XXXII  |       prednjih vozovih javknil klic na pomagaj. ~"Jezus – razbojniki!"
261 XXXII  |        udarec je njega samega podrl na cesto. ~Vozniki so pritisnili,
262 XXXII  |         zdaj začno pokati pištole. ~Na cesti je obležalo troje
263 XXXII  |             ječé držal v dve gubé, "na voz me dajte." ~Slabè jo
264 XXXII  |             so tudi njega vzdignili na voz; za razbojnike, ubite
265 XXXII  |       vrtoglav sem še; pomagajte mi na noge, pa bo." ~Spravili
266 XXXII  |             pa bo." ~Spravili so ga na voz in pognali v prijetno
267 XXXII  |            gospodar? Slabeta smo mu na pol živega pripeljali." ~"
268 XXXII  |           Pomagajte, da ga spravimo na postelj." ~Vozniki so prenesli
269 XXXII  |          patra Tončka, potlej pa se na ves splav zadrevila v Mali
270 XXXIII |    perogrizec," je po strani trenil na uradnika in ga toliko zamotil,
271 XXXIII |            ga toliko zamotil, da je na skrivaj velel valptu, naj
272 XXXIII |             Nace skozi okno pokazal na mestnega človeka, ki se
273 XXXIII |           pa povem kar jaz, saj vse na drobno vem, kaj ti je brata
274 XXXIII |        vaseh je bilo vse živo kakor na mravljišču. Krdelce mož
275 XXXIII |       vzamem jaz sam." ~"Pustimo ga na miru," je Nace prosil, "
276 XXXIII |            je konec. Vrnite se vsak na svoj dom in Bog vam povrne
277 XXXIII |          oddahnil, ko je zvedel vse na drobno. ~"In bi bil na vrsti
278 XXXIII |          vse na drobno. ~"In bi bil na vrsti Francè, da si brž
279 XXXIII |         povedal. Okno se je zaprlo, na dvorišče je pripihal že
280 XXXIII |             ki Trlepom ne bi verjel na besedo!" ga je Trlep pogledal
281 XXXIII |          Slabetu, da bi se priženil na Pljuskarjevino." ~"O, pobere
282 XXXIII |            in prav delaven," je oče na vso moč hvalil. "Na moško
283 XXXIII |             oče na vso moč hvalil. "Na moško roko mi smete sveto
284 XXXIII |        vojske v hosti. "Privrela bi na grad na napravila strašen
285 XXXIII |         hosti. "Privrela bi na grad na napravila strašen poboj
286 XXXIV  |              da ne skoprnim." ~"Uro na uro da že strežem nanj,
287 XXXIV  |       poslušal. Z rokami se je prav na lahko doteknil bolnikovih
288 XXXIV  |          švignila pokoncu in skoraj na ves glas zajokala. Tudi
289 XXXIV  |         Zunaj tulita, bolnika mi pa na miru pustita!" je tiho rekel
290 XXXIV  |            mu je pater položil roko na čelo. ~"O, vi ste?" je za
291 XXXIV  |           ga boš motila in plašila. Na miru ga pusti, domov pojdi!" ~"
292 XXXIV  |            naj Slabetu zdaj pa zdaj na glavo polaga v hladni vodi
293 XXXIV  |           za Pljuskarico. Žedela je na tnalu pred drvarnico in
294 XXXIV  |           govoril s Slabetom. "Samo na miru ga moramo pustiti,
295 XXXIV  |       streči." ~"Kaj mislite ostati na Trlepovini?" se je nasmehnil,
296 XXXIV  |           vzdihujé tudi sam spustil na bukov rkelj ob drvarnici. ~"
297 XXXIV  |            vsaj nekaj dni ne pustiš na miru."  "Ko me pa tako skrbi." ~"
298 XXXIV  |      vasuješ in zavijaš kakor mačka na strehi." ~Pljuskarici se
299 XXXIV  |            smehljaj, Matevžek se je na glas regljal, pater se je
300 XXXIV  |          nanj," je rdela. ~"To imam na skrbi jaz. Domov se mi že
301 XXXIV  |            že spravi, bolnika pusti na miru." ~Prisluškujé je obžedela,
302 XXXV   |          Slabeta so davi pripeljali na pol mrtvega." ~"Jezus Nazarenski!"
303 XXXV   |             Nič več ni vprašal, kar na ves splav je šinil proti
304 XXXV   |             je potlej z očmi obstal na njih zaprašeni obutvi. ~
305 XXXV   |            nič več ne brani Slabetu na Pljusko in Tonetu do Polone. ~"
306 XXXV   |            prav njega, češ, učen si na postave, pisma jim pišeš
307 XXXV   |           zgrizel in požrl." ~"Veš, na Primskovo pojdem, pri vikarju
308 XXXV   |             pojdem," si je Matevžek na irhastih hlačah pritegnil
309 XXXV   |            ti nemara bo poprijemati na suhem." ~"Kako se to ujema
310 XXXVI  |             bi jo branil. Sirota je na poti temu, onemu, po njej,
311 XXXVI  |             sklenil, ne bom stregel na košček kruha, ki bi mi ga
312 XXXVI  |           baron Taufferer, profesor na ljubljanski gimnaziji, že
313 XXXVI  |             zjokal. Solze so kanile na roko pričujočega Boga, in
314 XXXVI  |             je potlej zvedel, da ga na porti čaka Trlep s sinom
315 XXXVI  |            je prijazno pozdravil. ~"Na očitno spoved sem prišel,"
316 XXXVI  |       Trlepoma od strahu klobuk pal na tla. "Kaj ne dobimo zemlje
317 XXXVI  |           bi stiški samostan pustil na miru!" ~"Cesar ni Sotečan.
318 XXXVI  |            zamudno; če pa vidi vsaj na eno oko, že hodi varno in
319 XXXVII |             vselej kar šli in tujcu na vsaki krtini zgradili grad
320 XXXVII |           Sotečan je Slabetu branil na Pljusko, da ne bi bil ob
321 XXXVII |           bil ob dobrega gospodarja na Slabetovini; opat pa je
322 XXXVII |       uporne misli: "Ampak čudno je na svetu vendarle, da se včasih
323 XXXVII |           raj ali pa odpre pekel že na zemlji. Ženska res dosti
324 XXXVII |            Poberetovo, a Slabè tudi na ves splav rine na Pljusko." ~"
325 XXXVII |        Slabè tudi na ves splav rine na Pljusko." ~"Še to bi rad
326 XXXVIII|             tri poroke opravili kar na brž. ~Matevžku niso bile
327 XXXVIII|            veselega hrupa. ~"Skoraj na skrivaj so vkup skočili
328 XXXVIII|            pusto in tiho je postalo na Trlepovini. Hiša bi bila
329 XXXVIII|        premena v stiški gospoščini; na dan je bíla posebno med
330 XXXVIII|           spečo Marjanico in planil na plano. ~Zemlja se je spet
331 XXXVIII|             jasknil v svetlo noč. ~"Na, pazi na punčko!" je otroka
332 XXXVIII|            v svetlo noč. ~"Na, pazi na punčko!" je otroka brž v
333 XXXVIII|              ne slišiš?" so ženske, na pol gole, z otroki stale
334 XXXVIII|     Trlepovo senico, pa ga je vrišč na vasi vrgel pokoncu. ~"Potres?"
335 XXXVIII|            njim; v sivo brado so mu na skrivaj drsele bridke solze. ~"
336 XXXVIII|          Stično. Vso pot mu je bílo na uho, kako je potres, strah
337 XXXVIII|    pomlajena stala ob možu Jurku. ~"Na Pljuski je bilo že še še,"
338 XXXVIII|            Trlepovim mislim, "ampak na Grmu je bilo joj. Pri samošnem
339 XXXVIII|           ni mogel več do kraja; le na jok mu je hodilo in vino
340 XXXVIII|           dva šla domov. Davi so ju na pol živa potegnili izpod
341 XXXVIII|            je brez pomude skočil še na Grm, da bi obiskal nesrečnega
342 XXXVIII|               Samo nekaj mi je palo na betico in levo roko mi je
343 XXXVIII|          vendar najsrečnejši človek na svetu," se je spotoma spominjal. "
344 XXXVIII|          primerilo nič hudega. ~"E, na trdnem stoji tale naš samostan,"
345 XXXVIII|           se je bližal Poberevini; "na veri in molitvi stoji in
346 XXXVIII|            veri in molitvi stoji in na dobrih delih in v Marijinem
347 XXXIX  |        šopiril ob vozniku in trobil na skoraj kolobarčasti rog;
348 XXXIX  |        strežaj. ~Slišali so ga tudi na Poberevini in izpred hiše
349 XXXIX  |        žaljivim poudarkom bral neko na dolgo dolgo sapo skrotovičeno
350 XXXIX  |           smo." ~Bratje so zaihteli na glas, patri in fratri so
351 XXXIX  |           je najnehvaležnejša drhal na svetu!" se je spesnilo patru
352 XXXIX  |          počene nate in te odere še na meh!" ~"Da, hvaležnosti
353 XL     |         vpili, kleli, bilo je kakor na razkopanem mravljišču. ~
354 XL     |            svoji glavi!" ~"Le, samo na glas nikar ne." ~Tako je
355 XL     |       palici, po prstanu in križčku na zlati verižici so se mu
356 XL     |             pa je pokazal zobé. Kar na brž je spet sklical vso
357 XL     |         vdali, da jih je zaprisegel na razpelo med prižganima svečama. ~"
358 XL     |           smo ga ob bratvi pozabili na vrtni brajdi, sem včeraj
359 XL     |              Razidite se mirno vsak na svoj dom, ne grenite mi
360 XL     |           je Trlep ogovoril s skale na Tekavnici. "Tudi do menihov
361 XLI    |              Dokler je∫t shiv bom, ~Na va∫ je∫t mi∫lu bom. ~Sdaj
362 XLI    |          stiškim ljudem. ~Stopil je na prižnico. Oblečen je bil
363 XLI    |           Oblečen je bil po opatje: na glavi je imel belo mitro,
364 XLI    |       verižico z dragotnim križkom, na prstancu pa bleščeč prstam
365 XLI    |            ljudje motali iz cerkve. Na skali sredi Tekavice je