Chapter

 1 III    | dobrih novic. Zakaj gospod je vstal in s pobešeno glavo zakoračil
 2 VII    |      malo pomolčal, potlej pa vstal in rekel: ~"Oče Trlep, pozabi,
 3 VIII   |  mehko belo roko, ta je kmalu vstal, taka čudna moč je vela
 4 IX     |       sam," je Slabè dejal in vstal; "zdajle pojdem do Trlepa,
 5 XX     |        je pokimal Šentvidcem, vstal in sedel k Poberetu. ~"O
 6 XXIV   |     soli," je počasi dejal in vstal. ~"Oče, pojdite, uravnajte
 7 XXIX   |  Jezen je počil spis ob mizo, vstal in zakoračil po prostorni
 8 XXXII  |        Kar naprej pojdem," je vstal, "tako ne pridem zlepa do
 9 XXXVI  |  Potolažen in skoraj močan je vstal in šel. ~Zunaj je potlej
10 XXXVIII|     razvnela. Kmalu je potlej vstal; da pojde v Mali Gaber,
11 XXXVIII|     srečno okreval," je Trlep vstal. "Takle jesenski čas je