Chapter

 1 VIII | gospod, ki je molče sedel med vozniki in pil. Otodile sem bil
 2 VIII |        da voznikov ne bo?" so vozniki grmeli. "Dokler bo svet
 3 XXXII|       z gosto staro hosto, so vozniki potegnili z voza vsak svojo
 4 XXXII|       bil že planil. ~Prednji vozniki so se mirno otepali, razbojniki,
 5 XXXII|      renčé zavalil po tleh. ~"Vozniki, streljajte!" se je Slabè
 6 XXXII|       samega podrl na cesto. ~Vozniki so pritisnili, razbojnik
 7 XXXII|    počasi odškripali navzdol, vozniki so poprijeli grjačo, daleč
 8 XXXII|        da bo bedel ob njem." ~Vozniki so izpregli in legli. ~"
 9 XXXII|    dremavega hlapca. ~"Kaj pa vozniki?" je še hotel vedeti, "Ali
10 XXXII|   seboj. ~Iz Trlepove hiše so vozniki izbezali samo deklo Ančko
11 XXXII|     ga spravimo na postelj." ~Vozniki so prenesli omočenca v hišo