Chapter

1 VI   |  opat meri vanj. ~Opat ga je otožno pogledal in umolknil; strežaj
2 VII  |    to tudi pokora?" je Trlep otožno pogledal opata. "Naša starobitna,
3 VII  |         Saj res," se je opat otožno zamislil. "Čemu sem neki
4 XV   |  blaga in slave," je Linhart otožno pritegoval. ~"Zmerom ni
5 XVII |       saj jih ne poznam," je otožno premolknila. ~"Trlepove
6 XXI  |  škrabljalo, v vejevju se je otožno oglašal čuk, iz trhle in
7 XXXIX|      tudi Trlep. ~Opat se je otožno nasmehnil in mu povedal
8 XL   |      vami!" ~Tako je že prav otožno dejal in se z menihi obrnil
9 XLI  | Tekavice je že stal Trlep in otožno gledal po svetu, ki se je