Chapter

  1 I      |                                   I.~Po∫lu∫hajte, ludé, te be∫eide
  2 I      |              Trlepa iz Malega Gabra, po nekih opravkih mudil v Šentvidu.
  3 I      |         mislil; "očetu, kajpa, povem po pravici, kam sem še skočil,
  4 I      |             smehljal in skoraj tekel po peščeni stezi, ki se je
  5 I      |      pričakuje." ~Neža je bila doma; po veži je brkljala, v kuhinji
  6 I      |           rogljev si z ogljem zariši po vratih in podbojih, pa bo
  7 I      |              se smeva vzeti." ~"Samo po stari navadi, po novi postavi
  8 I      |                Samo po stari navadi, po novi postavi pa ne več!" ~"
  9 II     |               kakor se razjoče mlad, po neumnem nesrečen človek.
 10 III    |               odmaševal že ob petih; po konventni maši in molitvah
 11 III    |             pobešeno glavo zakoračil po sobani, polni sonca in cvetnega
 12 III    |          upanja. Potrt se je nameril po sobani in zastrmel skozi
 13 III    |            okna. ~"Oho, kaj pa ta?" ~Po Tekavnici, glej, jo urno
 14 IV     |         patrom in bratom med obedom, po obedu z vsemi v kapeli opravil
 15 IV     |              seliti iz gospoščine ne po svoji volji ženiti brez
 16 IV     |            gledam, kako lepo plavajo po tolmunčku'. – Loviš jih,
 17 IV     |            cesarjeva roka udari tudi po Stični," je mlad pater veroval. ~"
 18 IV     |          cesarski razženo zdaj zdaj. Po tos o zgolj neumne, brezbožne
 19 V      |        strežaj se je boječe držal in po malem trobil z majhnim rogom,
 20 V      |         prior popravljal; "dosti ste po domače pisali vi, precej
 21 V      |             scientia ad sapientiam – po vednosti do modrosti." ~"
 22 V      |              se moramo mi, če pišemo po domače, pekliti s težavami
 23 V      |        ljubezni, marveč le, da bi se po njih širilo luteransko krivoverstvo." ~"
 24 V      |            svojega življenja izživel po svoje, občuti ob vsak uri,
 25 V      |             do tega sklepa prišel le po hudih duševnih bojih. Sprva
 26 V      |           praznimi rokami ne pojdemo po svetu. Škof Brigido, ki
 27 V      |        plemič; vse je, le škof ni ne po mišljenju ne po življenju." ~"
 28 V      |           škof ni ne po mišljenju ne po življenju." ~"Tako se utegne
 29 V      |       odmahnil z roko in se zagledal po zorečih njivah. ~
 30 VI     |             Samostanska kočija je že po klancu Radohove vasi drdrala
 31 VI     |         Šmarec je z navihanim smehom po vsem obrazu že pravil: ~"
 32 VI     |              pravil: ~"Hodim otodile po hosti, hodim pa gob iščem – " ~"
 33 VI     |              bojim preveč, saj smejo po novi postavi loviti tudi
 34 VI     |             senico. Dva sta prinesla po naročaj sena in ga vrgla
 35 VI     |              hišo!" je še povabil, a po obrazu mu je za tren oči
 36 VII    |            zglavje, a pod stropom so po stenah na gosto, kakor zaobljubljeni
 37 VII    |              glas zasmejal in udaril po kolenih. ~"To naj bi že
 38 VII    |           zadihalo in začelo misliti po svoje." ~"Preveč po svoje,
 39 VII    |          misliti po svoje." ~"Preveč po svoje, pater prior." ~"O,
 40 VII    |         zdelo konj, da bi jih mučili po vročini. Pred nočjo jim
 41 VIII   |            poslušajo radi prepevanja po krčmah," je kimal Matevžek,
 42 VIII   |             Povsod ga je bilo dosti, po sejmih in božjih potih,
 43 VIII   |              sejmih in božjih potih, po krčmah in svatbah. Kdor
 44 VIII   |              mož premislil in poslal po meniha zdravnika, češ da
 45 VIII   |            res pride, da bi pogledal po fantetu, premoti ga, premoti,
 46 VIII   |           starih starih časih, ko je po teh krajih bilo še dosti
 47 VIII   |             si natakne človek, ki je po svoji veliki pobožnosti
 48 VIII   |         krvavo tlačaniti, da se laže po polžje skrivajo in gosposko
 49 VIII   |             Sveti Peter je ženi ušel po svetu, sveti Pavel pa še
 50 IX     |       sporekli, a jaz sem v vihri in po nerodnem bokal pomel z mize.
 51 IX     |            Slabè je lepo zatepen." ~"Po Pljuskarjevi smrti spet
 52 IX     |            pa nova cesarska postava? Po njej bi ga morala dati." ~"
 53 IX     |           svet obrača, a ko je star, po sejmu skače." ~Nihče ni
 54 IX     |            črna kočija v četver vozi po cesti med Višnjo goro in
 55 X      |              šel na njive. ~Hodil je po grivah sem, hodil tja, gledal
 56 X      |        grivah sem, hodil tja, gledal po zorečem polju in tehtal
 57 X      |             zemljo, oko mu je drselo po malogabrovskem polju, Stični
 58 X      |              ko preženó menihe ..." ~Po grivah med njivami je prišel
 59 X      |              se zmenila, da že jutri po veliki maši v Šentvidu na
 60 X      |          misel, da bi motovilil tudi po Malem Gabru, le Prazniku
 61 X      |       Smejoče se oči vseh so pale še po Nacetu. ~"Le Nace, tvoj
 62 X      |            Nace!" ga je Trlep udaril po rami, "oči so se mu osvetlile
 63 X      |            bil občutil, da je udaril po skriti struni Trlepovega
 64 X      |            se je krhal, zèh je hodil po njih; Nace je brž prinesel
 65 XI     |        pokasen: ~Nerodneshu petize, ~po∫hten mu varshet prasen. ~
 66 XI     |            Trlep s Slabetom odpravil po srenjah, da bi nabrala potnino
 67 XI     |              da odneha in lepo ravna po cesarjevi postavi, si kmet
 68 XI     |         krave kakor njega izza mize. Po več dni se ti pijano dere,
 69 XI     |             vprašal cesarja." ~Ko so po večjem obrali stiško, so
 70 XI     |          dvajset let stara Slabetova po poli sestra. ~"O, da si
 71 XI     |             gospod jim je iz pisanja po domače pravil, kar mu je
 72 XI     |             Kaj res?" ~"Res, res. Če po vsi sili hočeš do cesarja,
 73 XI     |              bil Tone in zvedel tudi po njej, kaj njenega brata
 74 XI     |          svetoval. "Pisanje pošljimo po pošti, cesar ga tako bolj
 75 XII    |            mleko se je zahvalil, češ po mleku ga rado črviči v trebuhu. ~"
 76 XII    |             Sin, Bog Sveti Duh ...' ~Po teh besedah je s korcem
 77 XII    |              rdeč od veselja, udaril po rami. ~"Da se prav kmalu
 78 XII    |             še treba, nemara res kar po pošti." ~"Saj sem rekel,"
 79 XII    |              ki je zapel: ~"Ta stara po hiši, ta mlada za njo~ta
 80 XIII   |              ti ga je za kaj," se je po sili smejala. ~"Nekaj vendar
 81 XIII   |         skril solzo, ki mu je drsela po licu. "In prav lepo si se
 82 XIV    |              on pa je skočil k opatu po svet in pomoč. ~Nad samostanom
 83 XIV    |               kar urno se je spustil po rebri in pozvonil na porti. ~
 84 XIV    |          pomiri Nežo, precej pošljem po Trlepa in Franceta." ~Samostanski
 85 XIV    |             Sèl je opatu povedal vse po besedi. ~"Očiten upor!"
 86 XIV    |    opravljive ljudi, ki radi brskajo po smetišču tujih grehov, ga
 87 XIV    |          očeta?" je Francè odgovoril po kratkem molku. ~"Pač, je",
 88 XV     |            opravljivci so jih dobili po nosu." ~"In cesarica ga
 89 XV     |         nagajali, češ, šol ni treba, po njih da bi nastale same
 90 XV     |            kakor vsi drugi samostani po naših krajih vkup." ~"Huda
 91 XV     |            Brigidu se delajo skomine po dohodkih vašega samostana,"
 92 XV     |       Kumerdej kimal priorju. "Če bo po njegovem, odzvoni vaši lepi
 93 XV     |              mi niso všeč. Preveč so po enem kopitu vse, premalo
 94 XV     |           čudne." ~"Človeških pravic po njihovem ni in močna da
 95 XV     |        nočejo ali ne morejo uravnati po volji novega časa." ~"Če
 96 XV     |          župnija bi jih morala imeti po več, pa boste videli, kako
 97 XV     |           popravi; premalo pa je šol po deželi. Duhovni se upirajo
 98 XV     |            znanosti, ki se je skoraj po šestdesetletnem spanju spet
 99 XV     |           Odtujujejo se, ker se tudi po srcu pulijo iz slovenske
100 XV     |             z bosimi nogami repeškal po rjavih kalužah. ~Prior se
101 XV     |           preden cesarjeva roka pade po Stični," je Kuralt spet
102 XV     |           tudi tem se delajo skomine po Stični!" je vedel. ~Ves
103 XVII   |                ga je ujedalo. "Zakaj po nikomur ne da glasu o sebi?"
104 XVII   |              od nikoder. Ozrl se je, po Tekavnici, glej, se je bližala
105 XVII   |         zvedela bi bila rada, kam in po kaj hoče Matevžek. ~"Kaj
106 XVII   |          potreben bi ga bil, tako me po vampu črviči." ~Dala se
107 XVII   |       vprašala in povabila v hišo. ~"Po Temeniški dolini sem se
108 XVII   |            delajo?" ~"Velika dela so po večjem že postorili; tudi
109 XVII   |              me bo pomnil še tri dni po vstajenju mesa!" ~"Jejhata,"
110 XVIII  |     pobeljena, je kakor nova gledala po malogabrovskem polju. Okoli
111 XVIII  |              domačega vina, da bi ga po maši točil; pred mašo sta
112 XVIII  |              kdor še bo z njim, dobi po maši za mizo." ~"Le kako
113 XVIII  |            bi še rad, ali naj stopim po Trlepa, da mu v oči poveste,
114 XVIII  |               Iz hoste pred vasjo je po cesti zdrdrala opatova kočija
115 XVIII  |            bo prav lep tudi zame, če po maši z gospodi ne odklonite
116 XVIII  |             gosposko vabi v goste!" ~Po maši je z gospodi res sedel
117 XVIII  |         Otročiček je stegoval ročice po Trlepu in njegovih fantih,
118 XVIII  |            tlako in desetino hoče še po starem in Toneta ne mara
119 XIX    |              za nekaj goldinarjev." ~Po kratkem posvetu so poklicali
120 XIX    |           zdajle bi teklo vanj kakor po žlebu – ná, pa te poženo
121 XIX    |           tja." ~Tako se je Matevžek po bližnjicah napotil v Suho
122 XX     |             ni do mene," si je vrtal po veliki srčni rani; "nič,
123 XX     |           dušo privezali in da bi se po stari navadi nekoliko ponorčevali
124 XX     |              zvit in ubrisane glave, po meniški zemlji pa le ne
125 XX     |              pokoncu kakor bos cigan po Zagrebu." ~"In noben Stičan
126 XX     |           noben Stičan še ni beračil po Šentvidu." ~"Ni, ker zmerom
127 XX     |             ne bo več, bo pa beračil po Šentvidu in povsod drugod." ~"
128 XX     |              cesarica morala udariti po opravljivem smrčku." ~"In
129 XX     |              meniški, sicer jo dobiš po opravljivem stiškem gobcu!" ~
130 XX     |         preveč. V zadregi se je ozrl po Stičanih, pa ti so molčali
131 XX     |            Trlepov Francè in se ozrl po vseh obenem. ~"Precej sem
132 XX     |              zmerom mirno stal in se po sili smehljal. ~"O Francè,
133 XX     |            drugam redal besede in se po strani oziral v Stičane. ~* * * ~
134 XX     |             Francè!" ga je ta udaril po rami in mu natočil vina. "
135 XX     |             Zakaj?" ~"Saj veste," je po dolgem molku rekel skoraj
136 XX     |             za prav ne. Samo tebi je po neumnem rekla, kar so ji
137 XX     |            le to je čutil, da mu mož po pravici drobi toliko hudih.
138 XX     |              je bilo iskati ondi?" ~"Po tistih Pobertovih besedah
139 XX     |              zadosti." ~Francè se je po večerji in molitvi potrt
140 XX     |              dan strpim še kako," je po večerji pri ulnjaku tkal
141 XXI    |            mu je Slabè velel, precej po južini vračal v Mali Gaber. ~
142 XXI    |        počasi, postajal in se oziral po hribovitem svetu. ~Oni teden
143 XXI    |             dobro, se mu je zgubila. Po drevju je škrabljalo, v
144 XXI    |            jaskal. "Petelina spoznaš po grebenu, mene pa po petju!" ~
145 XXI    |          spoznaš po grebenu, mene pa po petju!" ~Kar ti nenadno
146 XXI    |              pomagaj, da je odmevalo po vsej dolini od Ceste do
147 XXI    |            je možiček skoraj omahnil po tleh. ~Naposled je le začel
148 XXI    |          tleh. ~Naposled je le začel po malem praviti, zakaj Slabè
149 XXII   |             Prideš, če moško vprašaš po njem," mu je Vrbičev gospod
150 XXIII  |            kotu poštnega voza, ki je po izvoženi cesti odskakoval
151 XXIII  |             za dirjajočimi konji ... Po tejle cesti, glej, si se
152 XXIII  |              pogled in z očmi mrknil po sivem zidovju starega župnišča. ~
153 XXIII  |              Stične vendar ne gledam po strani; drugačna je in zasluži,
154 XXIII  |             A poštni voz je že drsel po Peščenjeku in prašil skozi
155 XXIII  |           konji so hrznili in stekli po ravni cesti. Iz dolinskega
156 XXIII  |              stiško okolico in drsel po umno obdelanem meniškem
157 XXIII  |             je pod nebo sukljal dim, po vsej dolini je živo utripalo
158 XXIII  |             čas res mora upirati." ~"Po neumnem sem tudi jaz bil
159 XXIII  |         misel in jo s peresom predeš po papirju, pa ti jekne zvon
160 XXIII  |         samostani ne morejo uravnati po novem času?" je Kuralt spet
161 XXIII  |              križem svet!" je Kuralt po kratkem molku spet našel
162 XXIII  |              tako je, in se zagledal po širokih travnikih pod Radohovo
163 XXIII  |              zapisan pri njem." ~"Da po krivici, podpriča vsak,
164 XXIV   |              Povej ob kratkem in vse po pravici." ~"Peljal se boš!"
165 XXIV   |              priklonil še Kuraltu. ~"Po kaj hočeš v Novo Mesto?"
166 XXIV   |              srce molilo. ~Gledal je po dolini, a duh mu je prebiral
167 XXIV   |            tla, a to ji ni bilo prav po volji. ~"Cicaj ... stojkala ..."
168 XXIV   |              življala, mu drobencala po kolenih in se stegovala,
169 XXV    |          Gabra sta Linhart in Kuralt po velikem že zvedela, kaj
170 XXV    |          vidiš!" ga je Kuralt udaril po kolenu. "Le hud bodi in
171 XXV    |         človeka, nikar da bi se tako po domače menila z njim. - ~
172 XXV    |             je kaj prida in moža, si po nobeni postavi ne bo dal
173 XXV    |             Križ božji, kaj pa mi je po tem takem početi zdaj?" ~"
174 XXV    |         ukazal in se nejevoljen ozrl po prevzetnem mladem človeku. ~"
175 XXVI   |          Slavbè. Hodila sta zamudno, po vsej Suhi krajini so ju
176 XXVI   |             in krivična je zmerom." ~Po stranski stezi ju je došel
177 XXVI   |            še pridno udelane njivice po odročnih dolinicah med pustim
178 XXVI   |            opravi pri glavarju in da po njem užene silovitega graščaka. ~
179 XXVI   |            pomagali črički in murni, po travniku so škrtali plahi
180 XXVI   |              iz hoste je tulil čuk. ~Po večerji so sedeli pred hišo
181 XXVI   |            da vaju odvadimo ščuvanja po tuji gospoščini!" je valpet
182 XXVI   |             je Slabè s Trlepom lazil po krajinških vaseh in kam
183 XXVII  |   Kapiteljskega klanca je poštni voz po zavori hreščé drsel pred
184 XXVII  |              star del Stične." ~"Da, po dobroti ali neumnosti vojvodinje
185 XXVII  |             Kuralt godrnjal. ~"Zakaj po neumnosti?" ga je Slabè
186 XXVII  |        Linhartu in zadovoljno gledal po bojevitih mladih ljudeh. "
187 XXVII  |            jih za vselej mine segati po dijaku!" ~"Le, le! In gospoda
188 XXVII  |          Gonjači so se zaman ozirali po oskrbniku. Malopridnež je
189 XXVII  |       oskrbnikom, ki je skoraj tekel po ozkih in strmovitih ulicah. ~"
190 XXVII  |             so stali ob strani in se po sili smehljali. Dogodek
191 XXVIII |            in urno dalje drobencal. ~Po krajinških vaseh so ga vendar
192 XXVIII |           kdor prezgubljeno motovili po njih gospoščini." ~Po Matevžku
193 XXVIII |       motovili po njih gospoščini." ~Po Matevžku so šli mravljinci
194 XXVIII |            se je Matevžek smehljal. "Po cerkvah v Témeniški dolini
195 XXVIII |             je plašil. ~Za mejami in po stegneh se je že v mraku
196 XXVIII |        prineslo iz take dalje?" ~"I, po fantiča sem prišel," se
197 XXIX   |        pogledal proč; ni se več upal po svoje besedičiti z odločnim
198 XXIX   |             je čez čas rekel, stekel po hodniku v neko sobo in mu
199 XXIX   |          vstopil ~Za mizo ob oknu je po papirju z gosjim peresom
200 XXIX   |        ustrašil se je moškega kmeta; po prstih je brž stopil v glavarjevo
201 XXIX   |           ves sršenast. Razdražen je po mizi predeval debele spise
202 XXIX   |             Pugelj ne bo več stregel po srčku Jeničeve sestre. Prav
203 XXIX   |             mizo, vstal in zakoračil po prostorni pisarni. ~Kar
204 XXIX   |        predenj in mu povedal, kdo je po kaj je dopotoval z daljnega
205 XXIX   |           vedel, kako se ti je vesti po cesarskih pisarnah!" ~"Le,
206 XXIX   |            ne pusti, da bi se ženili po svoji volji. "Vse to je
207 XXIX   |            Glavar je z očmi hlastnil po njih in se nasmehnil. "Če
208 XXIX   |       povedal, kam si se namenil." ~"Po novih postavah njemu to
209 XXX    |              je Francetu primerilo. ~Po Trlepu je grmel vihar in
210 XXX    |             mož in fantov zberimo in po brata pojdimo!" je Janez
211 XXX    |               da se bo rajši ravnala po cesarjevih postavah!" ~Janez
212 XXXI   |             ošabno glavo. ~Kar ti je po stezi iz hoste prišel Poberè. ~
213 XXXI   |            Beži no! Matevžek oznanja po vsej stiški gospoščini,
214 XXXI   |             pihal, "Sotečan jih dobi po betici, da bo pomnil, kdaj
215 XXXI   |             se je Poberetu zasmejalo po vsem obrazu. "Tak le dobro
216 XXXI   | vznejevoljila. ~Trlep je povedal vse po pravici; tudi, po kaj je
217 XXXI   |        povedal vse po pravici; tudi, po kaj je Slabè šel v Novo
218 XXXI   |             nikjer in je nedovoljena po starih in tudi po novih
219 XXXI   |        nedovoljena po starih in tudi po novih postavah." ~"Katera
220 XXXI   |              naj to storim, kako?" ~"Po urnem slù mu pošljite pisanje
221 XXXI   |            res! Blagor tistim, ki so po krivici preganjani." ~"Zob
222 XXXI   |           poboljšale so mene in vse. Po svoje hočemo živeti na svojem." ~"
223 XXXI   |             Trlepovi besedičnosti. ~"Po kateri postavi, pater opat,
224 XXXII  |         posedanje v krčmi mu ni bilo po volji. Misli so mu uhajale
225 XXXII  |               zdaj oni renčé zavalil po tleh. ~"Vozniki, streljajte!"
226 XXXII  |           postelj za oba ranjenca. ~"Po glavi jo je dobil, za hruško
227 XXXII  |      Pljuskarica." ~"Moško bo, če ji po pravici povemo, kako je
228 XXXII  |              s hudo novico dali táko po srcu, da je kar omahnila
229 XXXIII |           ovoha tale perogrizec," je po strani trenil na uradnika
230 XXXIII |                Pa ne, da bi šel spet po vaju?" ~"Nak, kaj drugega
231 XXXIII |          prej ko prej prišla domov. ~Po obpotnih vaseh je bilo vse
232 XXXIII |              precej sta povedala vse po pravici. ~"Hoj, fanta, saj
233 XXXIII |            nalašč! Kaj nič ne vesta? Po naši in stiški gospoščini
234 XXXIII |              krdela, ki so ga čakala po vaseh ob potu, si niso dala
235 XXXIII |              bi že čez dobre pol ure po nas prišli prijatelji." ~"
236 XXXIII |            lahko mi verjamete, da so po svoji volji šli z menoj." ~"
237 XXXIII |             bil v ječi. Ta madež ste po nji vrgli vi. Tako imam
238 XXXIII |            ga še maraš." ~Zardela je po vsem obrazu in oči pobesila. ~"
239 XXXIV  |            XXXIV.~Slabè je dremal in po malem blodil. Pljuskarica
240 XXXIV  |             noge, se je pater bližal po prašni cesti. ~"O, da ste
241 XXXIV  |              saj je že tu," je segel po Matevžkovi čarovniji. "Kaj
242 XXXIV  |           zabolelo, roka ji je segla po predpasniku in ga dvignila
243 XXXIV  |          strehi." ~Pljuskarici se je po vsem zardelem obrazu razlil
244 XXXV   |            so se hrupno poslovila in po dolgem curku spustila v
245 XXXV   |            se že prej razgubili vsak po svoji bližnjici. ~"Hvala
246 XXXV   |         Polona že ve?" je Tone segel po Matevžku. "Še ne," je ta
247 XXXV   |              je Slabetu in kaj mu je po vozatajih že prej vedela
248 XXXV   |          prebito huda stvar, glej jo po starih ali pa tudi po novih
249 XXXV   |             jo po starih ali pa tudi po novih postavah. Za njo še
250 XXXV   |            se je pater veselo udaril po kolenih, "kaj se vendar
251 XXXV   |        dobimo. Saj je prav: suša je, po vaseh zmanjkuje vode, paše
252 XXXVI  |              je na poti temu, onemu, po njej, ki je že toliko dobrega
253 XXXVI  |            ga poiščem, da mi bo všeč po velikosti in po okusu." ~
254 XXXVI  |              bo všeč po velikosti in po okusu." ~In je še tiste
255 XXXVI  |              da je kakor z uma taval po samostanu in po polju. Bolečina
256 XXXVI  |            uma taval po samostanu in po polju. Bolečina se je še
257 XXXVI  |           pater opat." ~"Ti pa pojdi po vsej gospoščini in vsem,
258 XXXVI  |         menihi in preveč starih želj po samostanski zemlji se mu
259 XXXVII |          njihovo zemljo. Naposled je po Matevžku vsej soseski poslal
260 XXXVII |         cesar sam je že roke stegnil po njih zemlji." ~"Pa tudi
261 XXXVII |      svoboščine in njive." ~"E, tudi po sili so nam jih jemali." ~"
262 XXXVII |               da bi ga iz stiske kar po čudežu izmotal Bog sam." ~"
263 XXXVII |             vzdihnil. ~"Saj je vaša, po božjih postavah je vaša.
264 XXXVII |        nemara hotel ukriviti sebe in po svoje umečiti Franceta,
265 XXXVIII|             Trlepu se je hudo tožilo po Tonetu in Francetu, da je
266 XXXVIII|        pogrešal." ~Tako so tožili in po dobro besedo hodili k Trlepu,
267 XXXVIII|       zavijal pes, cvilil in praskal po vežnih vratih. ~"Hm, nekaj
268 XXXVIII|           Zemlja se je spet stresla. Po vasi je završalo. Ženski
269 XXXVIII|             vozniškem hlevu je počil po vsem dolgem; druge stropnike
270 XXXVIII|              oče Trlep," se mu je ta po sili smehljal. "Samo nekaj
271 XXXVIII|            mu je Trlep pokimal in jo po bližnjicah ubral proti Stični. ~"
272 XXXIX  |       krdelce jezdecev. ~V kočiji je po kotih molče ždelo troje,
273 XXXIX  |        njegov otožni glas je odmeval po vsej stiški dolini. ~"O,
274 XXXIX  |             Trlepu so solze zdrsnile po licu; sklonil se je nad
275 XXXIX  |           ukaz!" je podsmešno trenil po vseh obenem. ~Pa jim je
276 XXXIX  |            bratje," je opat pogledal po menihih in dvignil roko. "
277 XXXIX  |          oglašali še drugi starčki, "po svoji vesti in zavesti se
278 XL     |              spešna. Ustavljal se je po vseh obpotnih vaseh. Pa
279 XL     |       meniška res več biti ne sme!" ~Po vaseh je vrelo. Moški so
280 XL     |            hoče; jaz mislim vendarle po svoji glavi!" ~"Le, samo
281 XL     |         dosti huje. Če bi smelo biti po njegovem, bi bil še tisti
282 XL     |           komisije, ki širokohlačijo po samostanih, kakršen je tale
283 XL     |            zlatnina in srebrnina; še po opatovi mitri in palici,
284 XL     |             opatovi mitri in palici, po prstanu in križčku na zlati
285 XL     |            pod roko," je trdo gledal po menihih. "Kje je?" ~"Tudi
286 XL     |             vrtni brajdi, sem včeraj po naključju spazil in pozobal." ~"
287 XL     |          naloge." ~"Še danes pošljem po novomeškega okrožnega glavarja,"
288 XL     |             je opat glasno spomnil; "po cesarski postavi, mislim,
289 XL     |            je grdo zaklel in se ozrl po uradnikih. ~"Nevarni so
290 XL     |            vi vsi," je opat pogledal po ljudeh, "zemlja je že vaša
291 XL     |           ljudeh, "zemlja je že vaša po delu in trpljenju, ki ga
292 XL     |              spoštljivi in tisti, ki po menihih pride za graščaka,
293 XLI    |             prižnico. Oblečen je bil po opatje: na glavi je imel
294 XLI    |             z eno roko, zato pa vrne po svoji previdnosti z obema
295 XLI    |          stal Trlep in otožno gledal po svetu, ki se je zgrinjal
296 XLI    |          Svetna sila nas je zapodila po svetu," jim je ob koncu