Chapter

  1 I      |            udelana in vsa vkup, ne z njivami in lazi razmetana
  2 I      |          lepo dalo priženiti ..." ~Z Nežo samo je v besedi že
  3 I      |           zvezdo na pet rogljev si z ogljem zariši po vratih
  4 I      |         vprašal patra opata?" ~"Ko z očetom prideva snubit, vprašava
  5 I      |         nemara le bilo prav, če bi z očetom kar precej prišla
  6 I      |          oče pridejo in da južinaš z nami." ~"Zahvalim. Južina
  7 I      |       Nejevoljen je bil. Prišel je z veselim srcem, vrača pa
  8 II     |           lepo se res nisem menila z njim," si je očitala. Da
  9 II     |            preprijazna ne sme biti z njim več, saj pater opat
 10 II     |            si jo," je oče zmajeval z glavo. "Mladi ljudje ne
 11 III    |            sonca in cvetnega vonja z velikega samostanskega vrta.
 12 III    |         oči so pasle ljudi, hiteče z dela ali na delo, in se
 13 III    |           je hribec jokavo odmajal z glavo in šel svojo pot. ~"
 14 IV     |        bratom med obedom, po obedu z vsemi v kapeli opravil zahvalne
 15 IV     |          tu in daleč okoli pomgamo z menihom zdravnikom in z
 16 IV     |            z menihom zdravnikom in z zdravili iz velike samostanske
 17 IV     |            samostan jo je podpiral z velikimi denarji." ~"Učen
 18 IV     |         obvarovala, da se ni selil z dežja pod kap ali se neumno
 19 IV     |          svojega obraza in ki živi z njo v veliki ljubezni. Naj
 20 IV     |         pobožen menih v rjavi kuti z usnjatim pasom. ~"Pater
 21 IV     |             Prosim, pripravite se, z menoj pojdete." ~Pripravil
 22 IV     |         Kakor vselej, kadar je šel z doma ali se vrnil s pota,
 23 V      |           držal in po malem trobil z majhnim rogom, da bi se
 24 V      |           Francè, grdo pohujšan že z doma ... O, ne sme dobiti
 25 V      |          poudaril: ~"Jezik je moč. Z njim častimo Boga, z njim
 26 V      |          moč. Z njim častimo Boga, z njim bogatimo svoje znanje;
 27 V      |       Lahko in lepo se človek meni z njim. O slovenskem jeziku
 28 V      |        posvetnost in da se družite z uskokoma našega samostana." ~"
 29 V      |      Varujte se vsaj kazni, ki vas z njo utegne udariti posvetna
 30 V      |          naj le," je opat odmahnil z roko in se zagledal po zorečih
 31 VI     |        opat nasmehnil in pomahljal z roko, "saj bi vas bili skoraj
 32 VI     |            smrekah so vpile vrane, z gabra na gaber so se zaganjale
 33 VI     |           tla. ~Konji so strignili z ušesi, kočijaž je ustavil. ~"
 34 VI     |          več smehljal, a Šmarec je z navihanim smehom po vsem
 35 VI     |            sedel na zadnjih nogah, z ušesi strigel in me prijazno
 36 VI     |            do tal." ~"Tako je tudi z dolžnostjo, kakor je povedala
 37 VI     |        ljubezen mora biti v nji in z njo, sicer je človeku le
 38 VI     |          iz slame zvili povesem in z njimi odrgnili in z odejo
 39 VI     |     povesem in z njimi odrgnili in z odejo pokrili spenjene konje. ~"
 40 VI     |          Janez, najstarejši, meril z očmi. "Le čemu jih zaprezate
 41 VII    |         razpelo, pod njim olatrček z jaslicami; v drugem kotu
 42 VII    |       nasproti široki lončeni peči z dvema zapečkoma se je košatila
 43 VII    |           visoko postlana postelja z dolgo blazino ovsenih plev
 44 VII    |           s sedmimi meči v srcu in z mrtvim Jezusom na kolenih.
 45 VII    |           črno usnje vezano knjigo z rdečo obrezo. ~Opat jo je
 46 VII    |          včasih se tudi malo jezi, z doma tišči, v mislih si
 47 VII    |      premlada, če se že zna meniti z moškim?" ~"Ne dopustim te
 48 VII    |        slabo živi!" ~"Ali si čistu z uma?" ~"Nisem. Človeško
 49 VII    |            bo trpel zaradi tega."~"Z menoj ne smeš tako govoriti,
 50 VII    |             kar se ti je primerilo z deklo Franco?" ~"Pater opat,
 51 VII    |        tisto ni nič, saj ne bi šla z doma. Katerega drugega oženi,
 52 VII    |     obrnjen v novi čas, ves okužen z neko posebno vero, z neko
 53 VII    |        okužen z neko posebno vero, z neko posebno miselnostjo
 54 VII    |        čisto posebno misli o grehu z deklo Franco?" ~"Novi čas,
 55 VII    |           ob cesti je kos potresal z repom in se čudil: "Kje
 56 VIII   |  ljubljenec vse stiške gospoščine. Z njim sta hodili vedrost
 57 VIII   |  samozaupnost. In ni zdravil zgolj z zdravili, bolniku je marveč
 58 VIII   |     bolniku je marveč pomagal tudi z modro, tolažilno besedo.
 59 VIII   |            menihe, posebno stiške? Z ničigaršnjo, pa jih vendarle,
 60 VIII   |     cesarski?" ~"Beži, beži! Tisto z maslom in mernikom je neumna
 61 VIII   |            Kdo se meni s teboj?" ~"Z nami pije in v meniškem
 62 VIII   |     Vrbičev gospod počasi odmahnil z roko, "res jih utrinjaš,
 63 VIII   |           je majhen greh v primeri z grehom zoper bližnjega." ~"
 64 IX     |            med vozniški še nacejal z vinom, se je poredno nasmehnil.
 65 IX     |            Gabra bi se smel meriti z njim. ~"Aha ... ljubezen ...,"
 66 IX     |            po nerodnem bokal pomel z mize. Pljuskarica me je
 67 IX     |          zaman. Čez leto in dan so z Dunaja poslali glas, da
 68 IX     |             za kočijaža je črn mož z belimi rokavicami in rdečo
 69 IX     |             Tudi za druge se bodeš z gosposko. Nikar, Jurko,
 70 IX     |          je smehljal in jo objemal z očmi, obenem pa ji prizanesljivo
 71 IX     |        Trlepa, posvetovai se moram z njim." ~"Jurko moj, pazi,
 72 X      |       tehtal trude in žulje, ki se z njimi in ljubo zemljico
 73 X      |            domačijica naša," se je z njimi šepeče menil kakor
 74 X      |           njimi šepeče menil kakor z Bogom v cerkvi, "nemara
 75 X      |           tujo roko ..." ~Živel je z letino in zemljo, oko mu
 76 X      |    obdelujem, tudi moja in da smem z njo storiti, kar hočem jaz;
 77 X      |          le novih postav se brani, z vajet nas ne da." ~"E, kaj,
 78 X      |          so vsi vkup." ~"Naj stori z njim, kar hoče, samo zemlja,
 79 X      |        živeti, pretesno smo zrasli z njo." ~"Pravijo, da je tudi
 80 X      |            pošten človek, pravijo, z njimi lahko živi. O, svet,
 81 X      |           Tone, tvoj drugi, striže z ušesi in strelja z očmi,
 82 X      |          striže z ušesi in strelja z očmi, kje bi kaj ljube zemljice
 83 X      |         prijaznega patra, že dosti z njim menila o svoji veliki
 84 X      |         kaj pravi? Da nikamor noče z očetnega doma, za Trlepovino
 85 X      |       Trlep govoril že ves mehak. "Z vaskomer ste bili dobri,
 86 X      |        Gorak večer, ki je nastajal z migajočimi zvedzdami, je
 87 XI     |           dobro, če bi kdo nas šel z vama?" ~"Saj res," se je
 88 XI     |         Trlep nasmehnil, "pa pojdi z nama ti, da boš nosil bero." ~"
 89 XI     |       brata in prijazno pozdravila z gostoma. "Valpet Globočnik
 90 XI     |          da bo treba. Ná ga, stopi z njim v grad, pa bo." ~"V
 91 XI     |      priprtimi vrati stala Polnoa, z njo je bil Tone in zvedel
 92 XI     |            Ko se ne moreš izmotati z muko, poskusi s kljuko,"
 93 XI     |           dobi v roke, kakor če bi z njim ti krevsal na Dunaj." ~"
 94 XI     |     zamislil. ~"Pojdi, Trlep, malo z menoj," je čez čas rekel, "
 95 XI     |            Slabè na samem govoriti z njim. ~"Kajne," je ta zunaj
 96 XII    |          stara s kosmato, ta mlada z goló~pometa metló prav lepó –
 97 XIII   |            kadar hočeš, pa prideva z očetom snubit." ~Neža je
 98 XIII   |           je opat vendar pretental z Nograškim?" so mu gorele
 99 XIII   |           da si ženska!" je škrtal z zobmi. ~"Če bi bila moški,
100 XIV    |        Franceta ni bilo več blizu. Z objokanimi očmi je poniglavila
101 XIV    |         kaj!" je pomirjen odmahnil z roko. "Še bolj prav. Saj
102 XIV    |       začuden poslušal in zmajeval z glavo. Prav na dnu srca
103 XIV    |           In sta šla, oba molče, a z istimi mislimi. ~Spotoma
104 XIV    |          upiral Francetovi ženitvi z Nežo. Kako misliš zdaj?
105 XIV    |            Opat je trudno zamahnil z rokó in šel v kapelo, da
106 XV     |           in papirjev, so naposled z njim še sedeli Anton Linhart,
107 XV     |          drugače. Mislim, da mi je z obema nogama stopiti v življenje,
108 XV     |    samostanu," je Linhart zmajeval z glavo. "Stična je v vseh
109 XV     |         res se mi smilijo šole, ki z njim zgubijo velikega prijatelja,"
110 XV     |           cesarja, da bi ga motili z učenostjo in brezbožnostjo.
111 XV     |  dobrodelno ali zabavno nalogo." ~"Z iluminati ni nič drugače,
112 XV     |          Že. V Nemčiji, glejte, so z Lutrom hoteli odpraviti
113 XV     |     upirajo šolam in ljudi plašijo z večnim pogubljenjem, ki
114 XV     |       prenovljeni škofijski dvorec z arkadami – obokanimi hodniki
115 XV     |        križanska cerkev, semenišče z velikani ob vratih in znamenje
116 XV     |          med nami bil on, ki se je z veliko ljubeznijo oglasil
117 XV     |            tudi milost miru, pa bi z darom, če ga res kaj je,
118 XV     |         ulicah žvižgal paglavec in z bosimi nogami repeškal po
119 XV     |        hrbtom; še prijazni so bili z njim in pozvedovali, koliko
120 XV     |         misel, zakaj cesarski niso z graščaki tako odločni kakor
121 XVI    |          vase; "tudi samostanci se z vsem poželkom ženó za blodnimi
122 XVI    |     samogoltnim graščakom. Hudo je z Gabrovci, še huje s Stičani,
123 XVI    |         huje s Stičani, prav sitno z graščaki, kadar se mu je
124 XVI    |           graščaki, kadar se mu je z njimi puliti za pravice
125 XVI    |      samostan bil grajska gosposka z desetino in s tlako? In
126 XVII   |           sem, sam sebi se smilim. Z zaljubljenim človekom se
127 XVII   |        Krtuca, ki se na Kumu pariš z njim. Kar daj brž, pa je,
128 XVII   |         preveč od rok," je odmajal z glavo in legel v senco,
129 XVII   |          se lotil kar Neže? Kaj bi z Markom? Zaljubjen moški
130 XVII   |            nobeni ni treba zdirati z jezika, vse ti izklopoče,
131 XVII   | malogabrovski cerkvi. Ljudi privre z vseh strani, pridi tudi
132 XVIII  |         opata samega in kdor še bo z njim, dobi po maši za mizo." ~"
133 XVIII  |          tudi Jezus sam kruh lomil z malopridnim cestninarjem." ~"
134 XVIII  |          lep tudi zame, če po maši z gospodi ne odklonite nekoliko
135 XVIII  |            je vabilo sprejel in se z gospodi napotil v cerkvico,
136 XVIII  |         vabi v goste!" ~Po maši je z gospodi res sedel med Trlepi. ~
137 XIX    |           Poloni, ki mu je stregla z jedjo in pijačo. "Ker si
138 XIX    |       podobic bi potreboval, da bi z njimi modril zaljubljene
139 XX     |       trlepovsko občutljivostjo in z vročo ljubosumnostjo. ~"
140 XX     |       Gabra, tu ustavili, da bi si z vinom dušo privezali in
141 XX     |            Stičani potlej menili. "Z ljudmi so bolj in bolj prijazni,
142 XX     |               A Trlep ti je hlačal z gospodi in se menil s samim
143 XX     |          Tudi Stična se spogleduje z Gabrovci," je Témeničan
144 XX     |          je ves čas prijazno držal z očmi. ~Francè je vesel opazil
145 XX     |              Nemara bi govoril rad z menoj?" si je mislil. "Ne
146 XX     |            s kom drugim, pa pridem z brati in s sto Gabrovci
147 XX     |            si kaj moža, zdaj pojdi z menoj!" se je Poberè komaj
148 XX     |           nagibalo, a škrjanček je z neba še srebrno zvonil,
149 XX     |        fantje, iz Žubine so se jim z ukanjem oglašali vrstniki,
150 XXI    |          Mali Gaber. ~Polona ga je z jedjo in s primako okrepila
151 XXI    |      mudila in nobena ga ni pojila z vodo, ko jim je pravil novice
152 XXI    |           staro smreko in jo objel z obena rokama. "Pomagajte,
153 XXI    |          Ceščani na levo, Gabrovci z Matevžkom na desno. ~"Zakaj
154 XXI    |         razpovem tistemu, ki me je z imenitnega slavja pognal
155 XXI    |           zakaj Slabè ni prišel že z njim, a Trlepu in Vrbičevemu
156 XXII   |            rohni tudi ti in zvenči z goldinarji v žepču. Z goldinarčki
157 XXII   |       zvenči z goldinarji v žepču. Z goldinarčki ne skopari,
158 XXII   |          se je starec posmehnil in z očmi trenil v Trlepa. ~Trlep
159 XXII   |       treba hoditi daljne poti." ~"Z njim bi šel tudi jaz," se
160 XXII   |           O, prav kmalu jo zgrabim z obema rokama, če je le še
161 XXIII  |            Prav tisto jutro sta se z brznim poštnim vozom iz
162 XXIII  |          Linhart dvignil pogled in z očmi mrknil po sivem zidovju
163 XXIII  |          Kuralt je trudno odmahnil z roko in si prejezdil nogo
164 XXIII  |            zakoreninjeni v zemljo, z delom so si pridobili domovinsko
165 XXIV   |           zakoracala naproti in se z obema ročkama oklenila njegovega
166 XXIV   |            kje ji je brat, pojdita z Nacetom kar precej tja." ~
167 XXV    |    gospodoma, ki kar lepo govorita z njim. Trlep, hm, meni prav.
168 XXV    |           se tako po domače menila z njim. - ~Cesta se je napenjala
169 XXV    |          bele lise, in si mižikale z Malim in Velikim Gabrom.  "
170 XXV    |       Slabè vtikal. "A ono leto so z Dunaja poslali tako postavo,
171 XXV    |           Primskovo!" ~"Kako bi se z gosposko rvali mi, če so
172 XXV    |         menihi?" je Slabè zmajeval z glavo. ~"Saj se je niso." ~"
173 XXV    |     gosposki črednik birič le poči z bičem?" ~"No, no," se je
174 XXVI   |            Slabè?" so ju prijemali z druge plati. "Z vajinim
175 XXVI   |          prijemali z druge plati. "Z vajinim očetom je lazil
176 XXVI   |       Slabè ne bi bil daleč prišel z njo, ti ga že terjaš za
177 XXVI   |         Aha," je mož pokimal in se z bližnjico spustil pod Kozjek. ~
178 XXVI   |            midva." ~"Prav, pojdita z menoj, da v gradu razodeneta,
179 XXVII  |      onečaščali s pijančevanjem in z razuzdanim vedenjem." ~"
180 XXVII  |            ustavil, je prvi skočil z njega. ~In kaj je bilo?
181 XXVII  |      Proštov oskrbnik Pugelj se je z možmi, ki jim je bilo mlade
182 XXVII  |          Jeniča. A še preden se je z ujetnikom vračal v mesto,
183 XXVII  |             če bi bilo treba, tudi z biričem, in s hudičem, kakor
184 XXVII  |               A Kuralt je odmahnil z roko in pomignil v gručo
185 XXVII  |          Da, že nekaterikrat ga je z burklami podila, če je le
186 XXVII  |     prenočil. ~"Jutri pa se udarim z glavarjem, če bo treba,
187 XXVII  |         glavarjem, če bo treba, in z vsemi njegovimi biriči!"
188 XXVIII |         dosti da se mi je pomeniti z njo, ji reci." ~"Da te treni:
189 XXVIII |            božjo voljo, da pojdeta z menoj, če sta še toliko
190 XXVIII |             In Bog si ga vedi, kaj z njima počenja zdaj?" ~"Uboga
191 XXIX   |           upal po svoje besedičiti z odločnim možem. ~"Tàk pa
192 XXIX   |           Tàk pa reci, da se mi je z glavarjem meniti o pravicah
193 XXIX   |         mizo ob oknu je po papirju z gosjim peresom praskal skuhlajt
194 XXIX   |          uprl se je in mi zapretil z ljubljansko vlado in s cesarjem." ~"
195 XXIX   |         kdo je po kaj je dopotoval z daljnega doma. ~Glavar,
196 XXIX   |            je poudarjal. "Cesar je z njimi hotel pomagati kmetu,
197 XXIX   |           Slabè dejal in pozvenčal z goldinarji, ki jih je imel
198 XXIX   |           stroške slù." ~Glavar je z očmi hlastnil po njih in
199 XXX    |         pojdimo!" je Janez bliskal z očmi in stiskal pesti. "
200 XXX    |          je huda stvar," se je oče z vročimi očmi smehljal svojima
201 XXX    |            bojeviti spet zmajevali z glavo. ~"Dan sem, dan tja:
202 XXXI   |            nad Pristavljo vasjo. ~"Z vojsko iti nad grad je vendarle
203 XXXI   |     sklical vojsko zoper Sotečana. Z njo ga prisuče, da bo vsa
204 XXXI   |          Sotečana bo res treba iti z vojskó." ~"Če bo res treba,
205 XXXI   |            Če bo res treba, pojdem z vami tudi jaz," je oni dovrtal
206 XXXI   |         konec, tako je boli zdraha z njim." ~"Nič se ne boj,
207 XXXI   |             vsi, počenjaj gosposka z nami, kar je je volja!"
208 XXXI   |      obljubite mi to." ~"Ne morem, z vojsko mu ne smem pretiti." ~"
209 XXXI   |      ukresalo, v trpljenju so bile z menoj, zato vem, da so dobre
210 XXXII  |       Novem mestu. Misel, da bi se z dobro novico kar precej
211 XXXII  |        ride, obakraj ceste poraste z gosto staro hosto, so vozniki
212 XXXII  |        hosto, so vozniki potegnili z voza vsak svojo betičasto
213 XXXII  |          zadnjim vozom in se menil z voznikom. ~"Da bi le srečno
214 XXXII  |        odmikali Slabetu, ki jih je z grjačo klatil, da se je
215 XXXII  |  pregledati, tudi mudilo se jim je z nevarnega kraja; omedlelega
216 XXXII  |       pravim, da ne vem, ali bi mi z vsem blagom bili zdajle
217 XXXII  |          izbezali samo deklo Ančko z Marjanico. ~"Kje pa je gospodar?
218 XXXII  |            pa zdaj spretno ovijala z debelo prteno krpo, namočečno
219 XXXIII |         mestnega človeka, ki se je z grajskim biričem bližal
220 XXXIII |            za tlačani, kaj graščak z njimi počenja," je še Nace
221 XXXIII |            pa res mislite, pojdeva z vami še midva." ~"Tudi mi,
222 XXXIII |            hočem govoriti v gradu. Z menoj pojdeta samo France
223 XXXIII |         odkimal; "če bo treba, nas z vsemi drugimi pridi le iskat!" ~
224 XXXIII |                Ne utegne se motiti z vami, pojdite, odkoder ste
225 XXXIII |               Kdo se vsaja tu?" je z okna zarenčal graščak sam. ~
226 XXXIII |           da so po svoji volji šli z menoj." ~"Zakaj vendar?" ~"
227 XXXIII |          tale dva." ~"Govorila sva z glavarjevim človekom, govorila,"
228 XXXIII |     primerilo." ~"Kje sta govorila z njim?" je popal. ~In sta
229 XXXIII |          tega tebi?" je vprašal že z drugačnim glasom. ~Trlep
230 XXXIII |            moško zahvalil in odšel z obema sinovoma. Mikalo ga
231 XXXIV  |          veselo zganila, v hišo je z Ančko stopil Matevžek. ~"
232 XXXIV  |           Matevžek je ni poslušal. Z rokami se je prav na lahko
233 XXXIV  |      betico, v nekaj dnevih se boš z njo zaletaval v soteški
234 XXXIV  |         počasi odmeknil roko in se z Matevžkov tiho pomaknil
235 XXXIV  |         omahnila Pljuskarica in si z rokami pokrila obraz. ~"
236 XXXV   |           jih je že od daleč tešil z roko, naj se umirijo, da
237 XXXV   |           ste bili vsi?" je potlej z očmi obstal na njih zaprašeni
238 XXXV   |          dedca!" je menih zmajeval z glavo. "A kaj bo zdaj? Oblast
239 XXXV   |           učil, kako naj zaplešejo z gosposko ... Ko se je črna
240 XXXV   |            se črna vojska vrne, pa z novicami brž brž priteci
241 XXXV   |          ko okreva." ~"V Stično bi z vami šel pa jaz," se je
242 XXXVI  |            noče ali ne more trpeti z njim Pater opat je to vedel
243 XXXVI  |            brati, ki so se ubijali z delom, kakor da delajo zase,
244 XXXVI  |     spoznavati, kako so neki patri z vsemi mislimi že zunaj samostana. ~
245 XXXVI  |        srcu bilo hudo, da je kakor z uma taval po samostanu in
246 XXXVII |        Gaber, da bi se posvetovali z umnim Trlepom. ~"Menihov
247 XXXVII |           Tudi menihom ni pala kar z neba, vi sami ste jo metali
248 XXXVII |           šibo namakali, da vas je z njo krotovičil!" ~"Da, res,"
249 XXXVII |   podžigalo Slabeta, da se je rval z glavarjem in s cesarjem,
250 XXXVII |      Vrbičev gospod molzel brado. "Z njo ti primami raj ali pa
251 XXXVII |           ob sodbi izkazalo, da je z ljubeznijo res osrečila
252 XXXVII |      Pljusko." ~"Še to bi rad imel z glave, pa bom miren, mislim." ~"
253 XXXVIII|            Marjanica ne bi dramila z veselim življenjem. Anti
254 XXXVIII|            so ženske, na pol gole, z otroki stale v gručah in
255 XXXVIII|        Vrbičev gospod je molče šel z njim; v sivo brado so mu
256 XXXVIII|         kar gori iz vas." ~"Trlep, z vinom me napoji, strašno
257 XXXVIII|    Prinesel mu je vina in se menil z njim, da bi mož zaspal. ~"
258 XXXIX  |       Tisto dopoldne je ob desetih z velike ceste v Stično drdrala
259 XXXIX  |            prestopil, ko je kočija z biriči postala pred samostanskimi
260 XXXIX  |      zmerom tu, da jim posveti." ~"Z vojsko se ne bi rad še kaj
261 XXXIX  |            knjižnice in lekarne in z njiv in vrtov, je v samostan
262 XXXIX  |            Med nje je prišel Buzet z uradniki, kmalu za njim
263 XXXIX  |          njim je vstopil še opat. ~Z opatom je vseh samostancev
264 XXXIX  |            dvajset. ~Komisar se je z uradniki široko ustopil
265 XXXIX  |         cesarjev ukaz." ~In jim je z žaljivim poudarkom bral
266 XXXIX  |             naša zavetnica, ostane z nami, kjerkoli kdo izmed
267 XXXIX  |      oskrbniku. "Pestuj ga, ometuj z dobrotami, da sam oberačiš:
268 XXXIX  |            ga ne bo, da bi ti vsaj z besedo pomagal kvišku, priteče
269 XXXIX  |            plačujejo s hudobijo in z opravljivim jezikom." ~"
270 XL     |         vseh obpotnih vaseh. Pa se z nikomer ni več menil o potresu,
271 XL     |           tale stiški. ~– Buzet je z uradniki res pridno pregledoval
272 XL     |         izgubi!" je pater oskrbnik z vsemi strelami svojih oči
273 XL     |            da bi se radi norčevali z menoj, kajne?" se je Buzet
274 XL     |             Pridete, kakor bi pali z neba, in poveste, da ni
275 XL     |          je," je opat rekel in šel z menihi venkaj, za njimi
276 XL     |         Opat vsega tega ni slišal. Z menihi je prišel do vrat
277 XL     |            naj ostanejo!" ~Opat je z menihi stopil čez prag in
278 XL     |           Trlep pritekel predenj. "Z njo vam pomoremo do pravice!
279 XL     |            ljudi. Kar precej pojdi z njimi domov, da nesreče
280 XL     |          in trpljenju, ki ga imate z njo. In zmerom bolj vaša
281 XL     |            prav otožno dejal in se z menihi obrnil v samostan. ~
282 XL     |          Ta je res precej prihitel z drhaljo biričev. Te je Buzet
283 XLI    |            čez prsi zlato verižico z dragotnim križkom, na prstancu
284 XLI    |        ljudstva. "Bog včasih vzame z eno roko, zato pa vrne po
285 XLI    |          vrne po svoji previdnosti z obema rokama, vrne, ker
286 XLI    |         spet služili Bogu in da bi z besedo in dejanjem pomagali
287 XLI    |           družino tako lepo vežejo z opatom, so se pretrgale.