Chapter

  1 II     |         da vas to tako skrbi?" ~"Trlep," je opravljivka vila svojo, "
  2 II     |      Gabra." ~"Kaj vam je storil Trlep, kaj nedolžni otrok?"~"Meni
  3 III    |         na kljub. No, le stoj!" ~Trlep, Francetov oče, že več let
  4 V      |      posebno mu je v misli silil Trlep iz Malega Gabra. O, Trlep
  5 V      |        Trlep iz Malega Gabra. O, Trlep je versko nemaren in nravno
  6 V      |    naposled le v božjih rokah, a Trlep je na krivih potih, obrniti,
  7 V      |          ga je treba. ~"Da, tudi Trlep je iluminat – upornik, prosvetljenec,
  8 VI     |        Gabru. ~Iz hiše so bušili Trlep in njegovi štirje odrasli
  9 VI     |       kaj ste vi, ste vi?" se je Trlep razoglav klanjal gospodoma,
 10 VI     |          gospoda šla v hišo?" je Trlep vabil gosta. "Da ne bomo
 11 VI     |         ne bomo tu stali." ~"Da, Trlep," je opat pokimal, "prav
 12 VII    |         Ko sta gospoda sedla, je Trlep odgrnil prt s hlebca in
 13 VII    |        berete zdaj?" ~"Zdaj?" je Trlep ponovil, segel na klop ob
 14 VII    |    utegnil naraobe razumeti?" je Trlep, že nekoliko rdeč, naposled
 15 VII    |          trdo vprašal. ~"Ne, ne, Trlep, prava je, le dosti in radi
 16 VII    |              Krivoverci so bili, Trlep, saj vendar veš." ~"Zakaj
 17 VII    |         zakaj se ni zgodilo, ti, Trlep moj, res ne znam in ne morem
 18 VII    |          le večkrat ko kmet," je Trlep mislil na glas, "srečo si
 19 VII    |      lastno gnezdo maši." ~"Vem, Trlep, vem. Za Poberetovo Nežo
 20 VII    |          že nejevoljno gledal, a Trlep ni pobešal oči, uporno,
 21 VII    |         vem, kaj mislite!" ga je Trlep brezasto pogledal. ~"Ali
 22 VII    |     menoj ne smeš tako govoriti, Trlep!" ~"A vi ne bi smeli biti
 23 VII    |          so trdo stopili obenj. ~Trlep jim je povedal. Hrustom
 24 VII    |         misli. ~"Ne, tega pa ne, Trlep, nikakor ne!" se je opat
 25 VII    |       tega!" ~"Saj ne morem," je Trlep odmahnil; "Franco, ki sem
 26 VII    |             Ne vem, kako bo," je Trlep pobesil oči ... "S snubcem
 27 VII    |       ali ni to tudi pokora?" je Trlep otožno pogledal opata. "
 28 VII    |            Kaj ste pozabili?" je Trlep poredno uščenil. ~"S tisto
 29 VII    |         pa vstal in rekel: ~"Oče Trlep, pozabi, kar sva prej govorila.
 30 VII    |          potlej lahko zganejo." ~Trlep in sinovi so se spogledali
 31 VII    |       med vožnjo čutil, da ga je Trlep premagal. Pa to ga ni peklo,
 32 VII    |    mirila. A da se mu je ponosni Trlep tako odrezoval, ga je vendar
 33 VII    |      vendar skelelo. ~"Če je tak Trlep, čigar rod je zmerom bil
 34 VII    |        pritoževal priorju. ~"Da, Trlep je Trlep," se je smehljal. "
 35 VII    |          priorju. ~"Da, Trlep je Trlep," se je smehljal. "Ni čudno,
 36 VII    |       Pride pa dan, ko tudi hudi Trlep in še ta in ta spozna zmoto,
 37 IX     |        čeprav še neoženjen. Samo Trlep iz Malega Gabra bi se smel
 38 X      |        ga, kaj si res ti?" se je Trlep čudil. "Kam pa kam?" ~"Prav
 39 X      |     morali hvalo vedeti vsi," je Trlep moško govoril, "zato je
 40 X      |           prav hude ne dela," je Trlep možato priznaval, "le novih
 41 X      |          živi." ~"Včasih že," je Trlep umikal oči, "a dela je,
 42 X      |        ni bilo slišati o njih." ~Trlep ni odgovoril. Sitno mu je
 43 X      |     razdiral pater Antonij. ~"O, Trlep," se je beli menih nasmehnil
 44 X      |           Na miru jih pusti, oče Trlep, in Boga zahvali, da so,
 45 X      |         pridelka s Primskovega. ~Trlep je napil patru, ta pa Slabetu
 46 X      |     Slabetu so se zasvetile oči, Trlep se je za tren spogledal
 47 X      |        je hiša polna bolnikov." ~Trlep se je bal, da bo pater kaj
 48 X      |          vem, kaj bi rekel. Veš, Trlep, kaj pravi? Da nikamor noče
 49 X      |    Pameten fant si, Nace!" ga je Trlep udaril po rami, "oči so
 50 X      |        premaknejo, dokler jim ti Trlep, ne pokimaš. Blagor se ti,
 51 X      |          srca. ~"Človek sem," je Trlep zamolklo rekel, "res je
 52 X      |         ni nobenega dvoma več."  Trlep ni odvrnil nobene, misel
 53 X      |       Nikar se nič ne grizi, oče Trlep, vesel bodi, pridne fante
 54 X      |           Odrežite si kruha," je Trlep silil, "založite in pijte,
 55 X      |    Antonij, nam bo res hudo," je Trlep govoril že ves mehak. "Z
 56 XI     |     Kakor je bil obljubil, se je Trlep s Slabetom odpravil po srenjah,
 57 XI     |         vama?" ~"Saj res," se je Trlep nasmehnil, "pa pojdi z nama
 58 XI     |             Božjak, saj veš," je Trlep ugovarjal, "je tisti denar,
 59 XI     |         tudi do papeža samega!"  Trlep in Tone sta močala, sitno
 60 XI     |       kliče grad, moraš iti," je Trlep menil. ~"Priprli bi me." ~"
 61 XI     |          kjer sta za mizo čakala Trlep in Vrbičev gospod. ~Vse
 62 XI     |     skušaj umediti graščaka," je Trlep kimal. "Morda bi si zlepa
 63 XI     |         se je zamislil. ~"Pojdi, Trlep, malo z menoj," je čez čas
 64 XI     | gospodarstvom bi rad pogledal." ~Trlep je prav razumel, da hoče
 65 XI     |        grad ne da iz gosposke?" ~Trlep je pokimal. ~"Grad bi me
 66 XI     |   gospodarja na tale svoj dom." ~Trlep je postal in ga pogledal. ~"
 67 XI     |       vredna." ~"Glej ga," se je Trlep smehljal, "kar izberi ga,
 68 XI     |       pojdi in dobro opravi," je Trlep želel; "o najinem domenku
 69 XII    |        trebuhu. ~"Kajpak," se je Trlep posmehnil, "Matevžek je
 70 XII    |        Kakšna pa je bila?" se je Trlep ustrašil. ~"Ne vem," se
 71 XII    |        ho-ho-ho." ~Preden sta se Trlep in Tone odpravila domov,
 72 XIII   |        ne bo več iskal neveste. ~Trlep ga je, zdaj bled zdaj rdeč,
 73 XIII   |     skoraj krivičen do Neže," je Trlep potlej primaknil. "Veš,
 74 XIV    |                             XIV.~Trlep je vedel prav. Neži je res
 75 XIV    |           baba opravljiva, ti že Trlep izpuli strupeni jezik, če
 76 XIV    |     Stično," je povedal Trlepu. ~Trlep ga je brezasto pogledal,
 77 XIV    |        hoče!" je sèl pritiskal. ~Trlep in Francè sta se spogledala;
 78 XIV    |          Prav on, povsod imentni Trlep, s svojim nerodnim grehom
 79 XIV    |      pokaral. "Trdi ste, trdi." ~Trlep je hotel revskniti, pa se
 80 XIV    |    žalosti medlela in norela." ~"Trlep je debelo gledal. Aha,"
 81 XIV    |         pomorete meni vi," se je Trlep urno spomnil. ~Opat ga je
 82 XIV    |          vprašujoče pogledal. In Trlep mu je povedal, kaj sta se
 83 XVI    |          vzameta. Ali bo mogoče? Trlep le molči in brezasto gleda
 84 XVII   |       všečna je, lepo doto ji je Trlep dal, njeno punčko pa k sebi
 85 XVIII  |    imenitni," so si kimali. ~"O, Trlep je tič, pa je." ~"Lahko
 86 XVIII  |       Ignacij Sebastijan Kralj. ~Trlep in sinovi so jih spoštljivo
 87 XVIII  |         v cerkev. ~"Kako je, oče Trlep?" je opat vprašal. ~"Lep
 88 XVIII  |    vendarle uhajalo občudovanje: Trlep je res Trlep! Kako ti spretno
 89 XVIII  |        občudovanje: Trlep je res Trlep! Kako ti spretno postavlja
 90 XVIII  |          obraz mu je bil teman. ~Trlep je opazil in je hudo zameril. "
 91 XVIII  |          Če je tako, pa naj!" je Trlep godrnjavsil. "Trlepi se
 92 XVIII  |          se ženil Francè," ga je Trlep spretno spomnil. ~"Da. Ondan
 93 XVIII  |        glavo. ~"Videli bomo," je Trlep trdo rekel, "kdo ima daljšo
 94 XVIII  |     vendarle treba ugladiti," je Trlep gnal svojo. ~Čez dolgo je
 95 XIX    |        Gospodje so se odpeljali. Trlep je obstal med sinovi in
 96 XIX    |      ustrizi brez zamude," mu je Trlep potlej zabičeval, "prej
 97 XIX    |    prišel do Slabeta." ~"Da," je Trlep razumel, "ni drugače: ti,
 98 XIX    |         molče poslušal. ~"Kaj je Trlep bil dobre volje, ko ti je
 99 XX     |         ga žene zbegano srce. ~A Trlep je malo prej s Tonetom in
100 XX     |   odstopili. Vse je umolknilo. ~"Trlep je povedal pravo," se je
101 XX     |     vreli s pitjem in vpitjem." ~Trlep je molčal in grdo gledal,
102 XX     |      pater opat pestil mene," je Trlep odmajeval, "in opravljivci
103 XX     |         povedal. "Kaj pravite?" ~Trlep je molče pokimal. Všeč mu
104 XX     |         in se je lepo vdal." ~"O Trlep je res kavelj. Saj ste ga
105 XX     |          tnalo v drvarnici." ~"A Trlep ti je hlačal z gospodi in
106 XX     |       preden so se odpeljali." ~"Trlep je res zvit in ubrisane
107 XX     | Šentvidec zagrabi, ti drži kakor Trlep in ne izpusti nikoli več." ~"
108 XX     |          Precej sem vedel, da bo Trlep," je Stičan glasno pičil; "
109 XXII   |    zavred je prišel tudi Slabè. ~Trlep mu je razodel, kaj je povedal
110 XXII   |         z očmi trenil v Trlepa. ~Trlep je molčal in gledal pod
111 XXII   |          stopi v Novo mesto," je Trlep svetoval. "Če denarja nimaš
112 XXII   |        šel jaz," je Tone popal. ~Trlep ga je pisano pogledal. ~"
113 XXII   |          všeč. "Pojdita vidva." ~Trlep je mislil že drugam. "Ali
114 XXII   |    drugim ljudem." ~"E, kaj!" je Trlep držal svojo misel. "Kdo
115 XXII   |     menihi še imeli staro moč." ~Trlep je molčal in gledal skozi
116 XXIV   |       postavi in kmalu vrni," je Trlep naročal Slabetu, ki se je
117 XXIV   |            Peljal se boš!" se je Trlep zganil, ko je zagledal poštni
118 XXIV   |       pritegnili očetovi misli. ~Trlep je skočil na cesto. Voz
119 XXIV   |          priti v Novo mesto," je Trlep dopovedoval vozniku; "truden
120 XXIV   |           hvaležen ti bo." ~"Oče Trlep!" se je Linhart nasmehnil. "
121 XXIV   |      tudi, če prav vidim?" se je Trlep priklonil še Kuraltu. ~"
122 XXIV   |           H glavarju bi rad," je Trlep dopovedoval, kaj Slabeta
123 XXIV   |         pot in opravi dobro!" je Trlep zavpil za drdrajočim vozom. ~"
124 XXIV   |            Nista napačna," se je Trlep obrnil. "In vendar: oba
125 XXIV   |     mirnem meniškem življenju." ~Trlep se je umaknil k ulnjaku,
126 XXIV   |          bo semkaj, ne pojdem." ~Trlep ga je gledal, a v očeh mu
127 XXV    |        kar lepo govorita z njim. Trlep, hm, meni prav. V dežél
128 XXX    |        na Trlepovino. ~"Kaj?" je Trlep zarjovel. "Zaprl ju je?
129 XXX    |          pojdemo nad Sotečana!" ~Trlep je molče gledal v tla, čez
130 XXX    |       več nas bo!" ~"Pojdemo pa, Trlep tako nič ne opravi pri patru
131 XXXI   |                            XXXI.~Trlep je res precej klamal v Stično.
132 XXXI   |      glej, sama žene tja. ~"Hoj, Trlep, kaj je res?" so ga vso
133 XXXI   |   cesarjeve postave." ~"Pridemo, Trlep, vsi pridemo!" so obetali,
134 XXXI   |  ustrašil?" se je prvi nasmehnil Trlep. "Le naprej, nič se ne boj!" ~"
135 XXXI   |     naprej, nič se ne boj!" ~"I, Trlep, glej ga no, kaj si res
136 XXXI   |         da je skoraj omedlela." ~Trlep ga je resno gledal. ~"Zdaj
137 XXXI   |       vkup obrnila proti Stični. Trlep je togotno pravil o svoji
138 XXXI   |         in njega. ~"Le stoj," je Trlep pihal, "Sotečan jih dobi
139 XXXI   |         lotil Trlepov!" ~"Nikar, Trlep, ne draži ga, Francè in
140 XXXI   |        postal. "In nevarne tudi, Trlep." ~"Vem, zato pa sem se
141 XXXI   |        bi kaj prida opravil," je Trlep poprijel. "Nad Sotečana
142 XXXI   |        ji dal." ~"Pridem," mu je Trlep segel v roko. "Ko bi bil
143 XXXI   |     dobro opravi in brž pridi!" ~Trlep je pokimal in se nameril
144 XXXI   |      vendar hudo vznejevoljila. ~Trlep je povedal vse po pravici;
145 XXXI   |          prav precej ne poda." ~"Trlep, kaj noriš? Kakšna kmečka
146 XXXI   |       mora zadolžiti." ~"Hm," je Trlep privzdignil ramo in oči
147 XXXI   |             Odkod ti take misli, Trlep?" ga je oprat začuden gledal. "
148 XXXI   |          za zob, oko za oko," je Trlep vračal; "tudi tako je zapisano." ~"
149 XXXI   |     drugače poveš."  "Ondan," je Trlep zardel, "ste mene in Franceta
150 XXXI   |    drugič, če ne počim prej!" je Trlep uporno revsknil in se obrnil,
151 XXXIII |        opravil pri glavarju!" je Trlep precej uganil, ko sta mu
152 XXXIII |       zatožila zavoljo ječe," je Trlep pohvalil oba. "Tako ga laže
153 XXXIII |            Pa ga pustimo," se je Trlep vdal. "Možje, fanta sta
154 XXXIII |       nobene ni mogel odvrniti. ~Trlep jih je od strani poslušal
155 XXXIII |        sem, bi rad vedel?" ga je Trlep trdo pogledal. "Oče tehle
156 XXXIII |       dokler se ne pomeniva!" je Trlep moško rekel. "Če bi vendarle
157 XXXIII |         verjel na besedo!" ga je Trlep pogledal naravnost v oči. "
158 XXXIII |          že z drugačnim glasom. ~Trlep je povedal lepo vse. ~"Ne
159 XXXIII |     predolgo brez moške glave." ~Trlep se je moško zahvalil in
160 XXXIII |      Mudi se nam, Polona," ji je Trlep gredoč govoril. "Le toliko
161 XXXIII |       mežikal. ~"Da," ji je tudi Trlep pokimal, "graščak je res
162 XXXIV  |        se je nasmehnil. ~"Kaj pa Trlep?" je gredoč vprašal. "Ne
163 XXXV   |          njih zaprašeni obutvi. ~Trlep je v kratkem pomisleku požrl
164 XXXV   |    pricvrkniti, posebno pa tebe, Trlep, ki si jim vojvoda." ~Hm,
165 XXXV   |       jim vojvoda." ~Hm, tega se Trlep ne boji. Vojska ni nikomur
166 XXXV   |         Zvedeti vendar mora," je Trlep obračal; "saj jo že zdaj
167 XXXV   |        prežvečiti, kar je skuhal Trlep ... Hm, črna vojska je vendarle
168 XXXV   |         kaj se je primerilo," je Trlep zamišljen gledal za Matevžkom,
169 XXXVI  |      zvedel, da ga na porti čaka Trlep s sinom Francetom. Spomnil
170 XXXVI  |      skrbi mu je prizadeval tudi Trlep, vzdihnil in mu vse odpustil. ~"
171 XXXVI  |        spoved sem prišel," se je Trlep prestopil in pogledal v
172 XXXVI  |          in smem." ~"Kaj?" se je Trlep zinil in prebledel.~"Stori,
173 XXXVI  | cesarjeve postave?" ~"Tudi take, Trlep, tudi take. Ali jih ne poznaš?
174 XXXVI  |        nove cesarjeve postave." ~Trlep je zardel in v srcu grdo
175 XXXVI  |         navajen potov do njih." ~Trlep je še bolj zardel, pater
176 XXXVI  |  ponižana sta odmotoglavila tudi Trlep in Francè. ~"E, Vrbičev
177 XXXVI  |    bližala Poberetovi domačiji. ~Trlep je molčal. Hudo mu je bilo
178 XXXVI  |       hrupa opravimo, pa bo," je Trlep težko in le kakor odsekano
179 XXXVII |      drugim v golt tlačili?" ~Le Trlep si kar ni mogel odpomoči.
180 XXXVII |         najbrž ne smejo več," je Trlep sam žaloval za njivami,
181 XXXVII |     metali za njimi. Ali ni res, Trlep?" ~"O, res," je Trlep glasno
182 XXXVII |       res, Trlep?" ~"O, res," je Trlep glasno vzdihnil. "Moji pradedje
183 XXXVII |      krotovičil!" ~"Da, res," je Trlep pritegoval Vrbičevemu gospodu, "
184 XXXVII |        jaz sam bi jo že rad," je Trlep spet vzdihnil. ~"Saj je
185 XXXVII |        res neprikladen," je tudi Trlep potlej povzemal, "svatbe
186 XXXVII |        sicer nikoli ni nobena." ~Trlep je molčal in se smehljal,
187 XXXVII |          tako hitro okreval," je Trlep držal že drugo misel. "V
188 XXXVIII| poniglavil. ~"Joh, huda bo, tudi Trlep, glejte, pobeša glavo." ~
189 XXXVIII|        glejte, pobeša glavo." ~A Trlep se je že osveščal: podnevi
190 XXXVIII|           Hm, nekaj ni prav," je Trlep brž skočil v hlače in pogleda
191 XXXVIII|              Kako vam je?" ga je Trlep vprašal, ko ga je spravil
192 XXXVIII|          saj kar gori iz vas." ~"Trlep, z vinom me napoji, strašno
193 XXXVIII|          dva se je zamislil tudi Trlep. Kako neki je v Stični?
194 XXXVIII|      razkopalo, pa je dobro," je Trlep pošali in mižiknil Pljuskarici,
195 XXXVIII|    Matevžka." ~"Matevžka?" se je Trlep ustašil. "Križ božji, kako – ?" ~"
196 XXXVIII|           češ, ne vem, kaj bo." ~Trlep je brez pomude skočil še
197 XXXVIII|     pevčka. ~"Saj ni hudega, oče Trlep," se mu je ta po sili smehljal. "
198 XXXVIII|        bi le srečno okreval," je Trlep vstal. "Takle jesenski čas
199 XXXVIII|        se spravi pokoncu," mu je Trlep pokimal in jo po bližnjicah
200 XXXIX  |    glejte, so se obrnili!" se je Trlep prestopil, ko je kočija
201 XXXIX  |        te ne pustim!" ~Poberè in Trlep sta se glasno zasmejala. ~"
202 XXXIX  |        je v samostan prišel tudi Trlep. ~Opat se je otožno nasmehnil
203 XXXIX  |        pojdete proč vsi?" ~"Vsi, Trlep, vsi. Božja volja je, da
204 XXXIX  |         izpod klobuka gledali." ~Trlep je zardel in oči pobesil,
205 XXXIX  |          zlepa." ~"Ni prav tako, Trlep." ~"To morda kdaj spoznam
206 XXXIX  |      ločiva se v žal misli." ~"O Trlep, dobri mož," mu je opat
207 XXXIX  |    naposled še pokazal. ~"Čudež! Trlep se je uklonil?" so se menihi
208 XL     |            Kljuzhe od ∫ebe dal. ~Trlep je kakor omoten stekel iz
209 XL     |       graščak, ki ga dobimo!" je Trlep metal mednje. ~"Graščak?
210 XL     |          razkopanem mravljišču. ~Trlep ni več dosti govoril, le
211 XL     |         glas nikar ne." ~Tako je Trlep krotil sina, sam pa je mislil
212 XL     |          vojska, pater opat!" je Trlep pritekel predenj. "Z njo
213 XL     |         maramo!" ~"O ti nesrečni Trlep!" se je opat bridko nasmehnil. "
214 XL     |      ljudi v službi ne zavirati. Trlep, vedi to in ne zapeljuj
215 XL     |         kolikor je bila vaša." ~"Trlep in vi vsi," je opat pogledal
216 XL     |          in čakala, kaj bo rekel Trlep. ~"Možje, cesarskim smo
217 XL     |         da se jih ne bojimo," je Trlep ogovoril s skale na Tekavnici. "
218 XLI    |        sredi Tekavice je že stal Trlep in otožno gledal po svetu,
219 XLI    |          pot cepi v razpotje." ~"Trlep in samostan sta zmerom bila