Chapter

  1 I      |          južino pripravljala. ~"O, ti si – ?" je debelo pogledala,
  2 I      |           dalje brkljala. ~"Kaj pa ti je?" ~"Zakaj?" ~"Da si –
  3 II     |       preveč," jo je skrbelo. ~Kar ti je izza vogala prišarala
  4 II     |         Krtuca!" ~"I, Neža, kaj se ti meša?" ~"Podnevi ljudi opravljate,
  5 II     |             Dober človek je, ne bo ti podiral sreče." ~
  6 III    |      obljubil, da jo dobi. Zdaj pa ti jo bogve kako vrtoglavi
  7 III    |        njegov oče storil ..." ~Kar ti jekne zvonec, ki mu je bilo
  8 IV     |        htri meni∫hki, sraven tudi ∫ti∫hki, ~Bodo vsdigneni, o
  9 IV     |       dominikanke v Velésalu, češ, ti samostani so nepotrebni,
 10 IV     |             Če je že tu tako, kako ti je šele zunaj, med tlačani?"
 11 VI     |             Zajček, praviš? Kdo pa ti ga je dal?" ~"Mislim, da
 12 VI     |        votek motajo materi. Kaj pa ti dela mož?" ~"Oh, mož ...
 13 VI     |          meni v Stični, pomagal bi ti rad." ~Ženska se ni utegnila
 14 VI     |         Kaj nič ne delajo?" ~"Nič, ti konji so le za kočijo." ~"
 15 VII    |             a zakaj se ni zgodilo, ti, Trlep moj, res ne znam
 16 VII    |               In vendar mu dopovej ti, če ne mu podkurim jaz,
 17 VII    |           Ali nič ni tisto, kar se ti je primerilo z deklo Franco?" ~"
 18 VII    |       otroka pa moraš skrbeti tudi ti." ~"Ne vem, kako bo," je
 19 VII    |          odpravljala. ~"Tudi deklo ti priskrbim," je opat dejal,
 20 VII    |       odpeljala. "Bregarjeva Ančka ti pride v hišo, da ne boste
 21 VIII   |            kakor se jih moraš bati ti, ki ližeš meniške sklede." ~"
 22 VIII   |          fantov na sveti ni,~ko so ti mladi furmani.~Konju je
 23 VIII   |          Konju je tuj, voz je tuj,~ti, mladi furman, si pa muj ...!" ~"
 24 VIII   |          njih biti ne more, toliko ti imajo skrbi in sitnosti." ~"
 25 VIII   |           je to prav?" ~"Anti tako ti je. Menihu tudi tako nobenemu
 26 VIII   |                Hm, ne vem, kako bi ti odgovoril," je Vrbičev gospod
 27 VIII   |                O, en palec kupčije ti več zaleže, če si lačen,
 28 VIII   |        antikrista, še svetnikov se ti loti!" ~"Nista dobra ne.
 29 VIII   |           te tako milo gleda in se ti priklada v besede?" ~"Iz
 30 IX     |            o Slabè, in težko težko ti je priti do samega cearja." ~"
 31 IX     |            v pisanje in prav kmalu ti ga prinesem, sam pa le brž
 32 IX     |           sam pa le brž stori, kar ti je še treba, preden jo mahneš
 33 IX     |      gosposko. Nikar, Jurko, nihče ti ne bo hvaležen, saj veš,
 34 X      |       Slabè. ~"Glej ga, kaj si res ti?" se je Trlep čudil. "Kam
 35 X      |          ga še skrbi. ~"Soseske bi ti jo morale zložiti." ~"Prav
 36 X      |           srenj.  "Če kaj dosežeš, ti bodo morali hvalo vedeti
 37 X      |         govoril, "zato je prav, da ti tudi pomagajo vsi." ~"Cesar
 38 X      |    regljanje veselega smeha. ~"Kaj ti je mojim fantom?" ~"Da le
 39 X      |          vsi taki tiči, kakršen si ti?" ~"Ne vem, ali sem vsaj
 40 X      |           konec, cesarska gosposka ti ga vroče uhá, Sotečana." ~"
 41 X      |           tu in precej spoznal, da ti je hiša polna bolnikov." ~
 42 X      |         hoče živeti in delati, tak ti je." ~"Pameten fant si,
 43 X      |          ne premaknejo, dokler jim ti Trlep, ne pokimaš. Blagor
 44 X      |       Trlep, ne pokimaš. Blagor se ti, nekateri oče bi bil vesel
 45 X      |         štej za slabšega, kakor si ti sam. " ~"Jaz, pater Antonij,
 46 X      |              modruj ali ne, nikdar ti ne bo vse očitno. Zadosti
 47 XI     |                       XI.~Prenapek ti pravice~o ∫vet, deli∫h,
 48 XI     |        nasmehnil, "pa pojdi z nama ti, da boš nosil bero." ~"E,
 49 XI     |            je Slabè slutil; "težko ti je kaj iztisniti iz kmeta,
 50 XI     |           izza mize. Po več dni se ti pijano dere, živinsko naceja
 51 XI     |      petico, še nerajši dvojačo. ~"Ti, zdaj pa skrbi, da cesar
 52 XI     |        vsakdo naročal. ~"Kaj pa so ti menihi napoti?" se je Slabè
 53 XI     |            lahko ubiješ, meniha se ti ne kaže pritakniti." ~Tam
 54 XI     |         Zakaj v grad?" ~"Samo grad ti ga lahko priskrbi iz Novega
 55 XI     |            glavar v Novem mestu bi ti ga utegnil dati, če bi se
 56 XI     |        porini pest goldinarjev, pa ti da potni list." ~"Ali pa
 57 XI     |        denar bi bil." ~"Tudi to se ti utegne nakretiti, če bi
 58 XI     |            me, ne nori, grdo bi se ti vtepalo." ~"Poda naj se
 59 XI     |          obračal. Ženi se le, grad ti tega ne brani; ali na svoj
 60 XI     |              Pravi, da meni." ~"In ti lepo Boga prosiš, da bi
 61 XI     |      začudil. ~"Poslušala sva, kaj ti valpet hoče," se je Polona
 62 XI     |           roke, kakor če bi z njim ti krevsal na Dunaj." ~"Bog
 63 XI     |       zunaj vprašal Trlepa, "znano ti je, da bi se rad priženil
 64 XI     |            Nočem, da bi se trgali. Ti sam ji ga daj, če misliš,
 65 XII    |            je hvalila. "Še požirek ti gre, kajne?" ~"Potreben
 66 XII    |        zdrav. Čebelji strup, glej, ti včasih prežene skrnino,
 67 XII    |      Pljuskarica me je poslala, da ti povem tole," je hitel: "
 68 XII    |          stiški gospoščini." ~"Kaj ti je še naročila?" ga je Slabè,
 69 XIII   |      gorele oči. ~"Ne vem, kako bi ti rekla ...," je umikala pogled
 70 XIII   |         zadavim!" ~"Le, če veš, da ti ga je za kaj," se je po
 71 XIV    |           tako grdo odgnala. ~"Kaj ti je, Neža?" se je Poberé
 72 XIV    |        Neumna ne bodi, manjkalo se ti še bo ženinov!" ~"Nikogar
 73 XIV    |        prestregla Krtuca. ~"Kaj se ti mara, Poberè," se je hripavo
 74 XIV    |       Trlepovega prihajača." ~"Ali ti je kaj storil, da ga ne
 75 XIV    |          Le stoj, baba opravljiva, ti že Trlep izpuli strupeni
 76 XIV    |          izpuli strupeni jezik, če ti ga Francè ne bo!" ~"Jejhata ...
 77 XIV    |         zabrusil. ~"Posebno trd si ti, Francè. Če si se že skujal,
 78 XIV    |          dejal Trlepu: ~"Ondan sem ti ekel, da se ne bom upiral
 79 XIV    |           zdaj? Ali morda razdiraš ti sam?" ~"Ne razdiram, le
 80 XV     |            kimal Linhartu: "kaj pa ti motoviliš? Ali se ti nevesta
 81 XV     |            pa ti motoviliš? Ali se ti nevesta kuja, da še ne skočiš
 82 XV     |        Kumerdej gladil, "nevestica ti je res prav čudovito dekle.
 83 XV     |               Včasih misliš, da se ti sreča smehlja, pa se ti
 84 XV     |            ti sreča smehlja, pa se ti le smeje," je Kuralt vedel
 85 XV     |            prior pritegoval. "Tudi ti so se pririnili do cesarja,
 86 XV     |    iluminati ni nič drugače, le da ti čisto zares hočejo pomesti
 87 XV     |           ki jo pripraviš za tisk, ti prej prevoha cenzura dunajskih –
 88 XV     |       ukrešejo veliko luč." ~"A že ti, ki živijo zdaj, bi mu jo
 89 XV     |            je Kumerdej ugovarjal. "Ti in Kuralt se ne pulita iz
 90 XV     |            da tudi ve vse." ~"Zdaj ti piše zgodovino naše dežele
 91 XVII   |             dobro me poslušaj, kaj ti zabičim zdajle," mu je velel,
 92 XVII   |         Kaj tebi mar? Pomni le, da ti podrobim vse koščice, če
 93 XVII   |            in kmalu se vrni. Ne bo ti žal, prijatelja bova." ~
 94 XVII   |          se jezil ne bi, pridi kar ti, pa se ti podkrižam, da
 95 XVII   |            bi, pridi kar ti, pa se ti podkrižam, da me smeš štirinajst
 96 XVII   |          je poslal tebe!" ~"Ali se ti blede, zmenè zgubljeno?" ~"
 97 XVII   |            hudiča, prištorkljaš pa ti, Krtuca, ki se na Kumu pariš
 98 XVII   |           res ne prebijem več. Saj ti je naročil, kajne?" ~"O
 99 XVII   |            je naročil, kajne?" ~"O ti grdavš, kaj res noriš?" ~"
100 XVII   |        treba zdirati z jezika, vse ti izklopoče, le s prave plati
101 XVII   |          dela pred očmi." ~"Ali bi ti jo brinovec pregnal?" ~"
102 XVII   |         zgrešili bi me sicer. Tako ti kolovratim že nekaj dni
103 XVII   |         Pri Jeraju v Velikem Gabru ti imajo polno hišo lepih,
104 XVII   |            rdela in molčala. ~"Ali ti ni Francè še nič povedal?"
105 XVII   |              Zdrav ko hren. Pa saj ti sam lahko pove. Čemu sprašuješ
106 XVII   |            zagnala glasan jok. ~"O ti netrlep ti!" se je dejal. "
107 XVII   |         glasan jok. ~"O ti netrlep ti!" se je dejal. "Ali sta
108 XVII   |            jarem. – Ali si mu vsaj ti že dala dobro besedo?" ~
109 XVII   |       nedeljo v Malem Gabru povedi ti sama. Saj veš, pater opat
110 XVII   |            vseh strani, pridi tudi ti in pritisni Franceta." ~
111 XVIII  |           Trlep je res Trlep! Kako ti spretno postavlja besedo
112 XIX    |        Trlep razumel, "ni drugače: ti, Matevžek, moraš tja." ~
113 XIX    |          Trlep bil dobre volje, ko ti je velel semkaj?" je naposled
114 XIX    |              Veš, zdi se mi, da bi ti rad povedal nekaj o tvoji
115 XIX    |       novico." ~"Ne, jutri se vrni ti sam in povej, da pridem
116 XIX    |            Ker si tako dobrih rok, ti jo povem še kar gorko,"
117 XIX    |            kar na ves splav, da bi ti jih prinesel še lepo mokre
118 XX     |        pusti jim veselje, cerkvice ti ne zapijo in ne požro!"
119 XX     |            katero tako mi zini, pa ti raztolčem smrček!" je Francè
120 XX     | ponorčevali s hudimi Šentvidci; pa ti sami so imeli zadosti oster
121 XX     |            v drvarnici." ~"A Trlep ti je hlačal z gospodi in se
122 XX     |       Malega in Velikega Gabra." ~"Ti, če jih le ni navrtal za
123 XX     |           takle Šentvidec zagrabi, ti drži kakor Trlep in ne izpusti
124 XX     |            je ozrl po Stičanih, pa ti so molčali in oči umikali. ~"
125 XX     |               O Francè, kaj si res ti?" je Poberè poskočil za
126 XX     |        oziral v Stičane. ~* * * ~A ti so se že menili o vremenu
127 XX     |            Poberè poprijemal. "Saj ti še povedati ne morem, kako
128 XX     |      opravljive stiške babe. In če ti nebi bil taka vihra, bi
129 XX     |        pobešalo na pot. ~"Pa še to ti povem, Francè," je Poberè
130 XX     |      pogledal: "Nikar ne misli, da ti Nežo ponujam. Moja domačija,
131 XX     |           in s kom. ~"V krčmi? Kaj ti je bilo iskati ondi?" ~"
132 XX     |      utrgala." ~"Ali si mislil, da ti Neža priteče kar naproti?" ~"
133 XX     |        volja tudi vas." ~"Obe roki ti je Poberè dajal, pa si bil,
134 XXI    |            mene pa po petju!" ~Kar ti nenadno dihne veter, strahotna
135 XXI    |       geniti nisem upal več." ~"E, ti in tvoje vešče! Kaj si jih
136 XXI    |     mokrote je še nekaj v mehu, da ti duša spet leže počez." ~"
137 XXI    |     krčanske besede, vedečni Tone, ti rad povem, da se Poloni
138 XXII   |         kaj režal vate, rohni tudi ti in zvenči z goldinarji v
139 XXII   |         denarja nimaš s seboj, jaz ti ga dam – samo časa ne trati." ~"
140 XXIII  |           govoril kakor sam zase. "Ti menihi so zakoreninjeni
141 XXIII  |      peresom predeš po papirju, pa ti jekne zvon in moraš planiti
142 XXIV   |          saj vidi?."  "Naj bo! Kaj ti nisi nihče, ki si hotel
143 XXIV   |          vržemo dol in se odpelješ ti sam!" so fantje pritegnili
144 XXIV   |          vzemi ga na voz, hvaležen ti bo." ~"Oče Trlep!" se je
145 XXIV   |     Linhart nasmehnil. "Kaj si res ti? Ali me ne poznaš več?" ~"
146 XXIV   |        vračale k sinovom. ~"Kaj pa ti?" je pogledal Franceta. "
147 XXIV   |     uravnaš, da boš kaj kmalu tudi ti noge imel pod lastno mizo." ~"
148 XXV    |           pojdeš do cesarja, če se ti pravica precej ne odmeri,"
149 XXV    |      klobukom. ~"Kaj plašiš konje, ti, strah cestni!" se je Kuralt
150 XXV    |            umnega moža, kakršen si ti – precej te napravi za prošta!" ~"
151 XXVI   |               Koliko pa si dal, da ti je tako žal?" ga je Francè
152 XXVI   |            bil daleč prišel z njo, ti ga že terjaš za račun o
153 XXVI   |         njej. Pa le brez skrbi, ni ti je zapil." ~"Zadržek je
154 XXVI   |            več." ~"In prav bika se ti je zdaj polakomnil? Zakaj
155 XXVI   |            in se pogovarjali. ~Kar ti je izza vogala prednje stopil
156 XXVI   |          Če bi vprašal drugače, bi ti povedala; ker pa rohniš
157 XXVI   |            zveš – kar pojdi, sicer ti pomagava midva." ~"Prav,
158 XXVI   |          se zaprašila v možake. Pa ti so bili navajeni človečjega
159 XXVII  |                Upri se, če veš, da ti je povelek zoper voljo!"
160 XXVII  |       Puglja oblastnega, kako urno ti mošnjá v kapitelj?" so nekateri
161 XXVIII |        Trlepova sta, ne zgubita se ti. A če prideš do Soteske,
162 XXVIII |           se je ustrašila, "kaj si ti?" ~"Ali si čakala koga drugega?" ~"
163 XXIX   |      kmečko, kam pa blodiš?" ~"Kaj ti je, metla pisarniška, tako
164 XXIX   |             In hitro. Čas je drag, ti mi ga najbrž ne plačaš." ~"
165 XXIX   |            prostorni pisarni. ~Kar ti je tiho vstopil pisar in
166 XXIX   |         jaz, da boš vedel, kako se ti je vesti po cesarskih pisarnah!" ~"
167 XXIX   |           ne več tako grdogledno, "ti bi nemara vendarle rad,
168 XXIX   |           cesarja." ~"Pa ne, da bi ti bil tisti, ki je ono leto
169 XXIX   |     goldinarčke posnel v miznico. "Ti sam skrbi, da sèl že opravi,
170 XXIX   |      opravi, preden se domov vrneš ti. Graščak bi te utegnil kaj
171 XXXI   |            ustavljali. "Sotečan da ti je priprl sinova? Le zakaj
172 XXXI   |        ponižala ošabno glavo. ~Kar ti je po stezi iz hoste prišel
173 XXXI   |             glej ga no, kaj si res ti?" je občutljivi Poberè rdel. "
174 XXXI   |          kakor da bi do mene hotel ti." ~"Vidiš, kako lepo se
175 XXXI   |                Vidiš, kako lepo se ti je namerilo, ko je za tvoje
176 XXXI   |                O čudež, tako so se ti utrdile noge?" ~"Beži no!
177 XXXI   |          nerodno vprašal. ~"Kdo pa ti je rekel, da sem kdaj bil?" ~"
178 XXXI   |          dajali pod noge!" ~"Odkod ti take misli, Trlep?" ga je
179 XXXII  |    voznikov. ~"Glej ga, kaj si res ti?" se mu je zadnji voznik
180 XXXII  |              so vedeli, "zdaj zdaj ti utegne iz gošče bušiti drhal
181 XXXII  |         pokljalo in šumotalo. ~Kar ti je ob prednjih vozovih javknil
182 XXXII  |       Jurko, ne govori, škodilo bi ti," ga je milo gledala. "Počaka,
183 XXXIII |           malo, sedite, prosim." ~"Ti si Slabetova sestra, kajne?"
184 XXXIII |         saj vse na drobno vem, kaj ti je brata gnalo v Novo mesto." ~
185 XXXIII |            v oba fanta. "In kdo si ti?" se je ustopil pred Trlepa. ~"
186 XXXIII |     odkoder ste prišli!" ~"Kaj veš ti, ali utegne ali ne utegne?" ~"
187 XXXIII |            je komaj krotil; "če ne ti, pa tale dva." ~"Govorila
188 XXXIII |         gredoč govoril. "Le toliko ti rečem: Jurko vzame Pljuskarico,
189 XXXIII |           Jurko vzame Pljuskarico, ti pa Toneta, če ga še maraš." ~
190 XXXIV  |            Slabè uročen." ~"Ali pa ti!" se je Pljuskarica upirala. ~
191 XXXIV  |           če bi ga kdo tako počil; ti pa imaš trdo betico, v nekaj
192 XXXIV  |          rkelj ob drvarnici. ~"No, ti," je trenil v Pljuskarico, "
193 XXXV   |         jim pišeš do cesarja, samo ti si bil, ki si jih učil,
194 XXXV   |         iskati kak birič. Molči in ti sam vedi, kje sem. Ko se
195 XXXV   |        pojdi in se spet zaleti, če ti kar v procesiji ne pridejo
196 XXXV   |            si v roke pljuval; zdaj ti nemara bo poprijemati na
197 XXXV   |        seveda sem; zdaj moraš tudi ti. Le popravi, pa bo dobro:
198 XXXVI  |         povrni vse, pater opat." ~"Ti pa pojdi po vsej gospoščini
199 XXXVI  |         prebledel.~"Stori, kar sem ti velel. Zdaj zdaj dobote
200 XXXVI  |        pojdi in jim povej, kar sem ti naročil; pojdi, saj si navajen
201 XXXVI  |            smemo. Kar moreš danes, ti utegne biti nemogoče že
202 XXXVI  |            Glej bistro in drži, da ti loviti ne bo treba." ~Tako
203 XXXVII |        gospod molzel brado. "Z njo ti primami raj ali pa odpre
204 XXXVIII|       gospodar prišel venkaj. ~Kar ti je čudno, kakor pod zemljo,
205 XXXVIII|         trese svet, sodni dan bo – ti, Žalostna Mati božja stiška,
206 XXXVIII|        treba vdelati." ~"No, da se ti le mlado gnezdo ni razkopalo,
207 XXXVIII|             Pater Tonček pravi, da ti bo levica najbrž ohromela,
208 XXXVIII|            levica najbrž ohromela, ti pa čenčaš, kakor da res
209 XXXIX  |            stiški dolini. ~"O, kdo ti je pa ta, ki se tako mogočno
210 XXXIX  |          med njimi bil za prvega, "ti gospodje so mi pomočniki,
211 XXXIX  |           Pokesaj in spovej se, pa ti odleže." ~"Pokesal sem se
212 XXXIX  |        ganjen segel v roko, "kakor ti je odpustil Bog, sem ti
213 XXXIX  |            ti je odpustil Bog, sem ti jaz takisto že zdavnaj.
214 XXXIX  |          spodnese, ga ne bo, da bi ti vsaj z besedo pomagal kvišku,
215 XL     |          bi mu morali, kdo smo, da ti vrag ne pride prerogat!"
216 XL     |           je tako, te zapro ali pa ti kar glavo vzemo!" ~"Piši
217 XL     |            spogledal s svojimi, pa ti so le privzdignili ramo
218 XL     |          maramo in ne maramo!" ~"O ti nesrečni Trlep!" se je opat
219 XL     |       kakor si se s Sotečanom! Kaj ti je, da tega ne spoznaš?" ~"