Chapter

 502 XVII   |                 Naravnost k Nograšku se drevi," je Matevžek poredno gledal
 503 XXVII  |             umolknili in se poskrili za drevje in grmovjej ob cesti. ~Komaj
 504 XXI    |             dobro, se mu je zgubila. Po drevju je škrabljalo, v vejevju
 505 XL     |                je res precej prihitel z drhaljo biričev. Te je Buzet obdržal,
 506 XLI    |            koncu govora še rekel s prav drhtečim glasom. ~"Pojdimo torej,
 507 XXI    |                  Saj vem," je od strahu drhtel, "vešče, preklete babe čarovniške,
 508 X      |             stoji in od bridke ljubezni drhti kakor kurji konj na vilicah,"
 509 X      |            gosposka. Ta bi vas tepla in drla na meh; meniška vas je samo
 510 XXIII  |                iz hoste, popustili urni drnec in prešli v mirno tekoč
 511 XXIV   |                  je veselo življala, mu drobencala po kolenih in se stegovala,
 512 XX     |             čutil, da mu mož po pravici drobi toliko hudih. Trmoglavo
 513 XXXI   |                Nacetu," je Poberè hitro drobil "In Neža se mi je ustrašila,
 514 XXXVII |              toliko moči, kakor je je v drobnem ženskem srcu." ~"Saj res:
 515 XIII   |                in skril solzo, ki mu je drsela po licu. "In prav lepo si
 516 XXXVIII|             sivo brado so mu na skrivaj drsele bridke solze. ~"Takle konec
 517 X      |             letino in zemljo, oko mu je drselo po malogabrovskem polju,
 518 V      |              lahko kaj pisal, če bi bil drugačen," se je čez čas spomnil
 519 XXIII  |             vendar ne gledam po strani; drugačna je in zasluži, da bi jo
 520 XV     |                 vi?" ~"Jaz, hm, jaz sem drugačne vrste ptič: Stično sem pozabil
 521 XXXIII |                čakali, dokler ne pošlje drugačnega glasu!" ~Tako sta Francè
 522 XV     |                prosvetljeni čas mi daje drugačnih misli." ~"A kaj poreče pater
 523 XXXIII |             tega tebi?" je vprašal že z drugačnim glasom. ~Trlep je povedal
 524 XXIII  |                Svet si že teše drugo in drugačno, a kaj se bo zibalo v njej,
 525 VII    |                 olatrček z jaslicami; v drugem kotu nasproti široki lončeni
 526 XXXVIII|                  Omaguje, omaguje, moje druščine, bi dejal, že ne potrebuje,
 527 XV     |         marsikdo vidi v tej skrivnostni družbi zgolj dobrodelno ali zabavno
 528 V      |              tudi nejevernik, ker se je družil s protestantskimi učenjaki.
 529 XLI    |             stiški cerkvi. ~Samostanska družina se je ustopila obakraj velikega
 530 XL     |              delili zbegani samostanski družini. ~Menihom je vse to bilo
 531 V      |         zanimate za posvetnost in da se družite z uskokoma našega samostana." ~"
 532 XXXIV  |                 Žedela je na tnalu pred drvarnico in v predpasnik ihtela. ~"
 533 XIII   |                 je umikala pogled in se držala kakor klešče. ~"Kar povej
 534 XXIII  |              svojih bajt in se gosposko držali. ~Kuralt jih je podsmešno
 535 XXXVII |                  v drugih rokah, ker je držati niste znali! Tudi menihom
 536 XXXIX  |                skrotovičeno pisanje, da država v svojo last prevzame samostan
 537 XXXIX  |                premoženje pa izročiti v državne roke." ~"Torej res?" je
 538 XXIX   |             taki stroški poravnavajo iz državnega denarja ali iz mošnje tistega,
 539 XV     |              zdaj svoboden? O, zdaj sem državni hlapec, zaprisežen, nameščen
 540 XXXV   |             dobro: krpež in trpež trdno držita." ~Francè je molčal in gledal
 541 XI     |                 opravita." ~"In dóma se držite, v Veliki Gaber ali kam
 542 XVIII  |                  Matevžek, pij, kolikor držiš, samo Nežo mi spazi in me
 543 XXXV   |                 proti Stični. Za Svetim Duhom se kopičijo oblaki, drugo
 544 XXI    |             porte." ~"Da, kdor veruje v duhove in čarovnije, se menihom
 545 XLI    |             torej, božja volja je taka! Duhovne vezi, ki samostansko družino
 546 XV     |               rvali le za posvetno, vse duhovno je ob njih hiralo." ~"Prazno
 547 XV     |                  je prior odmajeval. "V duhovski službi bi rad ostal, najsi
 548 XXXIX  |        gospoščino, tako ostanemo vsaj v duhu še nadalje vkup vsi." ~Trlepu
 549 XV     |                 ki se je bojijo vsi." ~"Dunajski kardinal Hercan, iluminat,
 550 XV     |                 ti prej prevoha cenzura dunajskih – iluminatov. Naše slovstvo
 551 VIII   |            kakor menihi in nune," se je dušal posebno hud voznik. ~"Vse
 552 XXVIII |                  v vaših krajih pa vsaj dvakrat." ~"Beži, beži – zakaj neki?" ~"
 553 XXIII  |              stiški preteklosti." ~"Med dvanajstimi apostoli je eden bil Juda
 554 XXXIV  |          podaljšal, mirno dihanje mu je dvigalo široke prsi, zaspal je. ~
 555 XXVI   |              vrag ga potipal! Mikajo ga dvojače, ki jih takle bik služi.
 556 XXXIII |          razganja, pa bomo v hiši imeli dvojne svate." ~"Saj res," je Tone
 557 X      |                beseda, zanj ni nobenega dvoma več."  Trlep ni odvrnil
 558 XL     |             cesarja – presvet je; če le dvomiš, da je tako, te zapro ali
 559 V      |               zadrdrala s samostanskega dvorišča in zabobnela čez mostič
 560 XXXIII |          povedal. Okno se je zaprlo, na dvorišče je pripihal že prileten
 561 XL     |                v∫e ∫kazal, ~Kljuzhe od ∫ebe dal. ~Trlep je kakor omoten
 562 XXXVI  |           delajo zase, in ki so mu bili edina vdana tovarišija v tistih
 563 XIV    |               ljubezni do punčke, svoje edine hčerke, in se v mislih smehljal
 564 I      |                Po∫lu∫hajte, ludé, te be∫eide mojé,~Kaj vam imam poveidat
 565 XIV    |            dejal Trlepu: ~"Ondan sem ti ekel, da se ne bom upiral Francetovi
 566 X      |                  kader mi∫lim na tu: ~V∫elej sem imel velike in gorezhe
 567 XXXI   |           priprl mogočni glavar? O grom Elijev, če je storil to, poženem
 568 I      |                 majhen zhas terpi. ~Pei∫em od Shiti∫hkih menihu. ~Tisto
 569 IX     |               je vprašal vso krčmo: "Od enajstih do polnoči se goreča črna
 570 XX     |                opatom, kakor bi jim bil enak ali kakor bi bil graščak
 571 V      |               ali res je. Principaliter enim studere debes, ut Deum cognoscas
 572 IV     |            preurno in nesrečno roko." ~"Errare humanum – človek je, ob
 573 V      |                  brez jezika ne bi bilo evangelija. Vsakemu poštenemu človeku
 574 IV     |                 samostanu?" ~"Ita, ita, extra monasterium non est vita –
 575 XL     |               Med možmi je dolgo vrelo.Čez čas so se začeli razhajati,
 576 XL     |                  ma moral ven dat, ~Per∫ezh inu povedat, ~De ∫ma jim
 577 XXI    |                Kuščarjeku. ~A tam so že fanatje s Ceste otimali Matevžka. ~"
 578 VIII   |                pride, da bi pogledal po fantetu, premoti ga, premoti, da
 579 XXVII  |       Kapiteljskega hriba je prisopihal fantič in stekel med dijake. Da
 580 XXVIII |                 iz take dalje?" ~"I, po fantiča sem prišel," se je skušal
 581 XII    |              ustrašil. ~"Ne vem," se je fantiček cmeril in kazal ranico na
 582 XII    |          pripravi." ~Matevžek je potlej fantička res prijel za roko in začel
 583 XII    |                 in tiho zmolil očenaš. ~Fantičku se je vse vkup zdelo strašno
 584 XI     |             zaupati pošti?" ~"O, poštar Fedran na Hudem pri Stični je pošten
 585 XXIII  |                 Hudega. Hlapci poštarja Fedrana so urno prepregli, spočiti
 586 IV     |             Pucelj in zemljepisec menih Florjančič – bogoslovnih in pravoslovnih
 587 XVII   |            Poberela še kaj premika." ~A Frae ni mogel več čakati. Poiskal
 588 III    |                Tisti dan je stiški opat Fran Ksaverij Taufferer, učen
 589 III    |            kljub. No, le stoj!" ~Trlep, Francetov oče, že več let vdovec,
 590 XIV    |               ekel, da se ne bom upiral Francetovi ženitvi z Nežo. Kako misliš
 591 V      |                 pritisnil ljubljanskega frančiškovca Franca Ksaverija Paradajzarja?" ~"
 592 XV     |                 naj mu jo pasejo menihi frančiškovci, molzel bi jo pa že on sam." ~"
 593 XXVII  |               rokah in ga urno odveli v frančiškovski samostan, ker so vedli,
 594 XL     |          takisto podsmešno obtožil mlad frater; "gozdek, ki smo ga ob bratvi
 595 XXXIX  |             obednico sklicat vse patre, fratre in brate. ~Ko so samostanci
 596 XLI    |               že stresa vrata, surgite, fratres, abeamus hinc. Vstanite,
 597 XXXIV  |             zadosti, če ne bi bila taka frfra." ~Pljuskarico je zabolelo,
 598 XXXI   |                 Ko bi bil za menoj tudi Frjancè, bi prišla oba in bi kar
 599 VIII   |              tuj, voz je tuj,~ti, mladi furman, si pa muj ...!" ~"Ali si
 600 VIII   |                sveti ni,~ko so ti mladi furmani.~Konju je tuj, voz je tuj,~
 601 XVII   |               na ves splav ubrala proti Gabrju. ~"Naravnost k Nograšku
 602 XVI    |                 je mislil o Stičanih in Gabrovcih, o Poberetu in Trlepu. Mladima
 603 XXV    |                so plašno odskočili. ~Iz gabrove sence ob cesti se je dvignil
 604 XVIII  |           velikim šotorom iz bukovih in gabrovih vej je umen Primskovčan
 605 X      |               kamen jih je še, le pusta gadovina plaši, koder se je nosila
 606 XXV    |            mladi človek branil. "Če sem gaj pretipal prav do dna, je,
 607 XXXIII |           smejal kmečki grožnji. ~"Samo gane naj se mi kdo!" je pihal. ~
 608 XXXVIII|            brezvetrna, nikjer se ni nič genilo. ~"Primi ga, Pazi, primi!"
 609 XXIX   |                tudi za varuha novomeške gimnazije, prav precej ne prisuče
 610 XXVII  |           dijaku!" ~"Le, le! In gospoda gimnazijskega prefekta poženite nad okrožnega
 611 XXIX   |             prav zavred prisopihal hudi gimnazijski pater prfekt in mu nadrobil
 612 XI     |                tačas bil mož, strada in glada, če ga ni Bog tepel s točo
 613 XIV    |                  Spravljiva misel mu je gladila obraz. ~"Ali pa je tudi
 614 IV     |                in kiparska, gradbena in glasbena umetnost, brez njih pa tudi
 615 XX     |             velike krčme je grmel trušč glasnega govorjenja. ~Stičani so
 616 XXXIII |                 Močno pa se je ustrašil glavarjevega uradnika iz Novega mesta
 617 XXXII  |            hodil spraševat služabnika v glavarjevi veži, ali je sèl že odšel. ~
 618 XXXIII |             tale dva." ~"Govorila sva z glavarjevim človekom, govorila," se
 619 XXIX   |               po prstih je brž stopil v glavarjevo pisarno. ~Ivan Nepomuk Ursini
 620 XXIV   |                 nasmehnil. Punčki se je glavica nagnila nazaj, iz modrih
 621 XXIII  |           Kuralt spet godrnjal. "Zmerom gledajo nazaj, nikoli naprej, kakor
 622 XXXI   |             Poberè je molčal, oči so mu gledale v prazno, misli so vrtale,
 623 IV     |             tolmunčku'. – Loviš jih, ne gledaš,' pokažem na vrečico, ki
 624 XXII   |            misel. "Kdo bi gledal nazaj, glejmo naprej! Navadimo se, da
 625 XIX    |               držal se je, kakor bi bil glistav; pa tak je zmerom, če ni
 626 XII    |                 pomagal, "da si prežene gliste." ~"Saj bi se mi res prilegel,"
 627 XI     |           pozdravila z gostoma. "Valpet Globočnik vsak dan pozveduje, kje
 628 XXIII  |               spogledala. Skoraj tja do Glogovice nista mogla umakniti pogleda,
 629 XX     |              kupiti nekaj jermenčkov za glože – cepé je treba pripraviti,
 630 X      |            letih, tudi vidi ne dobro in gluha je ko kamen, zemlje pa ima,
 631 XVIII  |               treba ugladiti," je Trlep gnal svojo. ~Čez dolgo je opat
 632 XXVIII |            proti Soteski ali kam sta se gnala." ~"Vrnila se še nista.
 633 XXXII  |                 spočiti in napasti," so gnali svojo, "dolg klanec proti
 634 XX     |                 šentviških malharjev se gnete pred njo." ~"Nikar no,"
 635 XXVII  |               krdelo meščanov, ki so se gnetli pred mestnimi vrati. ~Zdaj
 636 V      |            speljala kakor goden ptič iz gnezda – in se počlovečila. In
 637 XV     |                ondod, koder se raztresa gnoj," je Linhart tiho dejal
 638 IV     |              njo v veliki ljubezni. Naj gnoji, orje in seje res zase." ~"
 639 IX     |                 in plamen jim jezlja iz gobca in nozdrvi. – Kdo je to?"  "
 640 XX     |            dobiš po opravljivem stiškem gobcu!" ~Poberè je začutil, da
 641 VIII   |             kakor da je vsak dan njegov god." ~"Veselo srce – pol zdravja,"
 642 XIX    |            cerkve je postalo živo. Tudi godci so prišli odnekod, le zagosti
 643 V      |              ozke celice speljala kakor goden ptič iz gnezda – in se počlovečila.
 644 XX     |                 res ni krčme ne svatbe, godete in plešete pa. Za vso sosesko
 645 XXIX   |             preskrbite, da se ne bo več godila krivica meni in drugim v
 646 XI     |                nakretiti, če bi premalo godinarjev porinil vanj." ~Mednje je
 647 XX     |               prej s Tonetom in Janezom godrnjaje šel na tratino pred cerkvijo.
 648 XVIII  |                 tako, pa naj!" je Trlep godrnjavsil. "Trlepi se za nikomur ne
 649 IV     |                ne strežejo bolnikom; ne gojijo znanosti in ne pučujejo
 650 XII    |                 vsa sveta Trojica,~reci golazni, ki je tu pičila, naj vzame~
 651 XXIX   |               veži pa je pod noge vrgel goldinar. ~"Da mi drugič tako grdo
 652 XXIX   |                 jutri slà," je dejal in goldinarčke posnel v miznico. "Ti sam
 653 XXII   |                 z goldinarji v žepču. Z goldinarčki ne skopari, razmetuj jih
 654 XXIX   |                  Glavar je slišal pesem goldinarčkov in se molče smehljal Slabetovi
 655 XXXVIII|              slišiš?" so ženske, na pol gole, z otroki stale v gručah
 656 VIII   |                misli. Kar imajo, jim do golega pobero cesarski – prazni
 657 VIII   |                pil. Otodile sem bil pri Goljufu na Grmu; nekaj hromoten
 658 XII    |             stara s kosmato, ta mlada z goló~pometa metló prav lepó –
 659 IV     |               bo in zajčkov, jerebic in golobov? Ali bodo še tako kratkočasne?" ~"
 660 XXXII  |              zaupaj, razbojnik ne pride golorok in sam tudi ne." ~"Treh
 661 XXX    |              okoli vseh sodnikov bi nas gonili in krvavo sodili." ~"Za
 662 XXVII  |            otmemo, oskrbnika in njegove gonjače pa pretepemo, da jih za
 663 VII    |                 bilo priti le do Višnje gore. ~Na lesniki ob cesti je
 664 VII    |                   Kaj nisem bil zadosti goreč na prižnici in tenkočuten
 665 IX     |               Od enajstih do polnoči se goreča črna kočija v četver vozi
 666 XXVII  |              veliko krdelo še drugih je goreče povzelo: "Vivat ...!"  S
 667 XXXII  |                 star Trebnjec, ko je ob goreči trski pregledoval Slabeta. "
 668 V      |           janzenist – skoraj krivoveren gorečnik – je tudi ta. Misli, da
 669 XIII   |           pretental z Nograškim?" so mu gorele oči. ~"Ne vem, kako bi ti
 670 XXVIII |                       Hitel je kakor bi gorelo za njim. Ko je bil že prav
 671 XXIII  |                   je Martin Kuralt, sin gorenjskega kmeta, govoril kakor sam
 672 X      |                 elej sem imel velike in gorezhe shelje. ~V klo∫htru shiveti
 673 XV     |              ukazala deželnemu glavarju gorfu Turjaškemu, naj preišče
 674 XXVII  |                 Sladko je vince s Trške gorice." ~"Cesar je božja pota
 675 IX     |                še zmerom le gosposka in gorka je Slabetu, ker jo je ono
 676 XIX    |               prinesel še lepo mokre in gorke." ~Polona se je od sreče
 677 XV     |                umakniti." ~"Da, posebno gorki so samostanom." ~"Ker se
 678 XXIX   |             pater prfekt in mu nadrobil gorkih kozjih molitvic, češ da
 679 XXXVI  |                 cistercijanskega reda v gornjih avstrijskih deželah, to
 680 XXIX   |                 ob oknu je po papirju z gosjim peresom praskal skuhlajt
 681 XXIV   |          uhajale drugam. ~"O naša ljuba Gospa, prosi za nas Boga, da bi
 682 XXVII  |            neumnosti vojvodinje Viride, gospe s Pristave," je Kuralt godrnjal. ~"
 683 XL     |        samostanu so samovoljno še dalje gospodarili biriči. Pretaknili so samostan
 684 XII    |              zve pol sveta." ~"Ko poveš gospodarju, že vesta dva." ~"Ne, midva
 685 XXXVII |             obeša zakonski jarem?" ~"I, gospodarna je, previdna je vsaka gosposka.
 686 XV     |              Taka spotika je graščinsko gospodarstvo s tlačani." ~"Graščine so
 687 VIII   |               vdova in sama gospodar in gospodinja, še mlada in ne velika,
 688 XX     |                Neže? Saj ne more zdoma, gospodinjiti mora,veš. Rada bi bila prišla
 689 X      |               da pojde s pritožbo zoper gospodo prav do cesarja, samo potnina
 690 XXXIX  |                 gospod? Ľe dim morda ne gosposkega oné!" ~Bolj jo se je bližala
 691 IV     |                 svoji volji ženiti brez gosposkinega dovoljenja." ~Pter opat
 692 VI     |                 lepe, močne konje le za gosposkost." ~"I, kdor more, more,"
 693 IX     |               koder je grdo in krivično gospoščil." ~Kmet je vse to pripovedoval,
 694 XV     |                 kaj vrže na leto stiška gospoščina. ~"Torej je le res, tudi
 695 XXI    |              spešna. Vsaka vasica ga je gostila in mudila in nobena ga ni
 696 VIII   |          odskočil in planil med goste v gostinski sobi. ~"Hoj, menihi so že
 697 X      |              nič postregli gospodu?" je gostoljubnega Trlepa vščenilo. ~"Saj bi
 698 I      |              rajši." ~"Dolga ljubezen – gotova bolezen." ~"In še to vedi,
 699 XLI    |                 svetu," jim je ob koncu govora še rekel s prav drhtečim
 700 XXV    |            čudil gospodoma, ki kar lepo govorita z njim. Trlep, hm, meni
 701 XX     |                 je grmel trušč glasnega govorjenja. ~Stičani so se, gredoč
 702 XL     |         podsmešno obtožil mlad frater; "gozdek, ki smo ga ob bratvi pozabili
 703 XXXII  |                  razbojnik so planili v goščo, najbrž so verjeli, zdaj
 704 XI     |                vsega brez truda in dela grabil in vlačil le podse." ~"Kmetu
 705 XIV    |            smetišču tujih grehov, ga je grabila bolj in bolj, da je že ves
 706 XXXVII |                iti iz Stične. Kaj bi še grabili in drugim v golt tlačili?" ~
 707 XX     |             Nežo nežasto." ~Franceta je grabilo, ker so se spotikali ob
 708 II     |              prišarala Krtuca, stara in grada suhopeta ženska. V mladosti
 709 IV     |           zrasla slikarska in kiparska, gradbena in glasbena umetnost, brez
 710 XXVII  |             samostanu vso Trško goro in gradič Bajnof pod njo prav tačas,
 711 X      |            potlej bližal samostanu. Pri gradičku je postal in se od milobe
 712 XXIII  |                 belo ovčico vrh starega Gradišča. ~"O, lepo je bilo!" je
 713 XI     |                da se je moško upiral in gradove podiral!" ~"E, kmet je tačas
 714 X      |                so šli že nekateri stari gradovi," se je omotično spogledoval
 715 XVI    |                ker je tudi samostan bil grajska gosposka z desetino in s
 716 XV     |              delali in dosti postavali. Grajskega priganjača ni bilo nikjer
 717 XXVI   |              vogala je priteklo četvero grajskih biričev. ~Francè in Nace
 718 XXXIII |            mestnega človeka, ki se je z grajskim biričem bližal Slabetovini. ~"
 719 XVII   |           pridnih in močnih pa že tako, graščansko naložen senen voz bi speljali
 720 XXXIII |               molče gledali. ~"Jurko je graščanu dobro podkuril," se je Francè
 721 XXVII  |                 zmogli in podrli največ graščin." ~"Turkom se pa le niso
 722 VI     |               hlevih, velikih, še vsaka graščina ni imela večjih, so se oddihavali
 723 XV     |           krivičnih." ~"Taka spotika je graščinsko gospodarstvo s tlačani." ~"
 724 V      |               odpadnikov. Zaprl ga je v graško prisilno delavnico. No,
 725 IV     |             akademije je bil tudi Marko Grbec, sloveč učenjak in imeniten
 726 XVII   |                 naročil, kajne?" ~"O ti grdavš, kaj res noriš?" ~"Če ne,
 727 XXIX   |             kakor da mu ves svet smrdi. Grde volje je bil in gorko jezen.
 728 XV     |               cvetka mogla zrasti v tem grdem, sprijenem času?" ~"Najlepše
 729 XVI    |         opravljivi, vsi vkup pa trdi in grdi, čisto nekrščanski in brez
 730 XIII   |               dopovedal, naj ne posluša grdih jezikov. Stopi do nje in
 731 XIII   |            niste vredne, da bi s svojim grdim jezikom pobrisale klop,
 732 XV     |           Turjaškemu, naj preišče tisto grdobijo. Resnica se je izkazala,
 733 XXIX   |           glavar renčal, pa ne več tako grdogledno, "ti bi nemara vendarle
 734 XXXIII |              sicer mu kmalu spet zraste greben!" ~Tako je vsa vojska bobnela
 735 XXI    |            jaskal. "Petelina spoznaš po grebenu, mene pa po petju!" ~Kar
 736 X      |               nas tepe za stare in nove grehe," je menih kimal. "Gorje
 737 XIV    |               brskajo po smetišču tujih grehov, ga je grabila bolj in bolj,
 738 VII    |             tiste čisto posebno misli o grehu z deklo Franco?" ~"Novi
 739 XXIX   |                 hudiča, ki mu je preveč grel noro kri. Oskrbnik Pugelj
 740 XI     |              naj se že spravijo!" ga je grela prav trlepovska togota. "
 741 XIII   |            kakor klešče. ~"Kar povej pa grem in ga zadavim!" ~"Le, če
 742 V      |               in korarji vezali roke in grenili srce; vendar je že pisal
 743 XL     |              mirno vsak na svoj dom, ne grenite mi zadnjih ur, doker sem
 744 X      |          pokleknil pred Križanega in se grenko razjokal. Angel božji je
 745 X      |               rekel, "res je mogoče, da grešim, ko nočem ne." ~"Trudi se,
 746 IV     |                 vsej blagi volji utegne grešiti." ~"Modri cesar vendarle
 747 X      |              zadelana kakor nebeški raj grešni duši." ~Smejoče se oči vseh
 748 II     |               bila malopridnica, očitna grešnica, zdaj pa, ko je greh ni
 749 XXIII  |                 mu obiskovale doline in gričevje, ki jih je ljubil, dokler
 750 XXVI   |           odročnih dolinicah med pustim gričevjem jima niso več vnemale kmečkega
 751 XXIII  |             višenjskega gradu na strmem griču nad Višnjo goro. ~"Da, a
 752 X      |                glavo.  "Nikar se nič ne grizi, oče Trlep, vesel bodi,
 753 VIII   |               če pojete, kakor da bi se grizli." ~"Saj res," ji je pritegnil
 754 XVIII  |               še pogledati noče?" ga je grizlo. Mignil je, Ančka ga je
 755 VIII   |                  zapoj brž katero, samo grlo – ná, si še primoči," mu
 756 VIII   |             voznikov ne bo?" so vozniki grmeli. "Dokler bo svet stal, se
 757 XV     |               mestom je vršala nevihta, grmelo je in treskalo, šipe v oknih
 758 XX     |               gredoč smukal mladovje iz grmičja, ki se je pobešalo na pot. ~"
 759 XXVII  |                se poskrili za drevje in grmovjej ob cesti. ~Komaj se je oskrbnik
 760 XXXI   |                priprl mogočni glavar? O grom Elijev, če je storil to,
 761 XII    |              Strup je strup," je Polono grozilo. ~Tone je svetlo gledal
 762 VII    |              Zakaj? Kaj sem storil tako grozovitega?" ~"Kako, da ne? Ali nič
 763 XXXIII |          opatovi prošnji, smejal kmečki grožnji. ~"Samo gane naj se mi kdo!"
 764 XX     |                se mu nihče ni več upal. Gruča za gručo se je trgala iz
 765 XXXVIII|              pol gole, z otroki stale v gručah in vile roke. "Ves pekel
 766 IV     |                   preimenitni spomeniki grške in latinske književnosti,
 767 XV     |                  ki zna več?" ~"Platon, grški modrijan, je vse znanje
 768 XXXII  |                 voznik ječé držal v dve gubé, "na voz me dajte." ~Slabè
 769 XV     |                odločen se je zadrevil v gubernij – v dvorec deželne vlade. ~"
 770 XXXI   |                nagaja Slabetu in naj ne guli tlačanov." ~"Kako naj to
 771 XV     |                 v njej! Njen predsednik Gušič bi rad vse ponemčil v imenu
 772 V      |             odnesti, kar mu bo všeč." ~"Habeat – naj le," je opat odmahnil
 773 XV     |                   In pace locus eius et habitatio eius in Sion' – telo naj
 774 I      |                                I.~Po∫lu∫hajte, ludé, te be∫eide mojé,~
 775 XXXIX  |                et, an majhen vezh. ~Sli∫hal ∫a ana ∫htima, ~Ktira pa∫
 776 IV     |               glih prezh, kar ∫e je ∫li∫hala rezh, ~Da v∫i klo∫htri meni∫
 777 XXXVI  |                XXXVI.~Do∫tikrat ∫te ∫li∫hali, ~De ∫o nam sbri∫ali~V∫e,
 778 XIV    |         ljubezni do punčke, svoje edine hčerke, in se v mislih smehljal
 779 VIII   |                 že mimo," se je otročje hehetal; "zdaj pa le udarimo katero." ~"
 780 XI     |            ženina mi brž poišči," se je hehetala. ~Veseli, tihi pomenek ju
 781 V      |                 ga, kakor rajnega škofa Herberštajna, tako mikajo dohodki stiške
 782 XV     |               vsi." ~"Dunajski kardinal Hercan, iluminat, je zli duh. Cesarju
 783 VIII   |             rajši očitajo, da je skriti hinavec. In žene nima in otrok ne,
 784 XVI    |                 tlačani vsa stoletja le hinavsko lizali in pritajevali, da
 785 XLI    |               surgite, fratres, abeamus hinc. Vstanite, bratje, pojdimo,
 786 XV     |                 gimnazija v Novem mestu hira bolj in bolj." ~"Krivi so
 787 XV     |                  vse duhovno je ob njih hiralo." ~"Prazno je ljubiti, kar
 788 XX     |              obrnil proti domu. ~"Pa si hiro opravil," se mu je oče doma
 789 III    |             strani; oči so pasle ljudi, hiteče z dela ali na delo, in se
 790 XV     |                naglo kakor blisk, ne pa hiteti tja, kjer čaka večno življenje,"
 791 I      |                 terpi. ~Pei∫em od Shiti∫hkih menihu. ~Tisto dopoldne
 792 XXXV   |                 je Matevžek na irhastih hlačah pritegnil stremena in šel. ~"
 793 XXIII  |              Spenjeni konji so začutili hlad, ki je vejal iz hoste, popustili
 794 XXXII  |           omotici ga ne kaže puščati." ~Hladna voda je res storila svoje,
 795 XXXII  |               priroda si je v prijetnem hladu postiljala za noč, le hosta
 796 XXII   |               kdo jih plačuje, gosposke hlapce?" se je Slabè ogreval. "
 797 XXIX   |              drl nad svojim pisarniškim hlapcem. "Ali ni mogoče, da je mož
 798 XXII   |                več milosti in podpore – hlapčevsko je to! Sami si zavihajmo
 799 VII    |                  je Trlep odgrnil prt s hlebca in ponudil: ~"Odrežita si,
 800 XL     |           stopil iz vrste, "otodile sem hlebcu odškrnil skorjico kruha;
 801 VII    |             njih stoli in klopi: na nji hlebec domačega kruha, čezenj bel
 802 XIX    |                  je odločil in stopil v hlev, da bi videl, ali se krava
 803 XX     |             vlekel tja kakor prašiča iz hleva? Zravnaj, kar si skrivil,
 804 XXXVIII|                 se in strop v vozniškem hlevu je počil po vsem dolgem;
 805 XIV    |            živeti, tako mi je hudo," je hlipala.  Otrok neumni! Potrpi,
 806 XII    |                pometa metló prav lepó – ho-ho-ho." ~Preden sta se Trlep in
 807 XXII   |                 Da vam ne bi bilo treba hoditi daljne poti." ~"Z njim bi
 808 X      |                 obema možakoma, "kod pa hodiš? Pridem, da bi se odpočil
 809 XV     |           dvorec z arkadami – obokanimi hodniki na dvorišču, stolnica, nunska,
 810 XXIX   |                čez čas rekel, stekel po hodniku v neko sobo in mu velel,
 811 VII    |            odprl in prebral prvo stran: Hoja sa Christusom. Buquize od
 812 XV     |             slabi duhovni in krivi vseh homatij in prekucij v Cerkvi; oblastno
 813 XV     |               še bolj spridile." ~"Take homatije nastajajo iz same prevzetije,"
 814 XIV    |           potlej priorju pravil o sitni homatiji. ~"Dolgo menda res ne bomo
 815 XXI    |               njivice so si opomogle in hote ozelenele. ~Svet se je že
 816 XX     |            živino opravljati in prašiče hraniti vendar mora kdo, kajne?" ~
 817 XXI    |               Malemu Gabru in zašaral v hraščino in smrečje nad Kuščarjekom. ~"
 818 XV     |                da zvitorepi za opatovim hrbtom; še prijazni so bili z njim
 819 XXVI   |                 in jima roke zvezali na hrbtu. ~Polona, ki je do zdaj
 820 XVII   |                je ustrašila. ~"Zdrav ko hren. Pa saj ti sam lahko pove.
 821 XVI    |                 drugih pa že kar očitno hrepeni iz tihe samostanske celice. ~"
 822 XXVII  |                 je poštni voz po zavori hreščé drsel pred Ljubljanska vrata
 823 VIII   |                 cmoknil in zapel: ~"Ves hrib se je tresel,~ko je Jezus
 824 XV     |          pobožen." ~"A za župnika kam v hribe ne pojde, poznam ga." ~"
 825 III    |                in za nekaterega še," je hribec jokavo odmajal z glavo in
 826 XXI    |                postajal in se oziral po hribovitem svetu. ~Oni teden je tu
 827 III    |          vzdihnil in se spomnil starega hribskega moža, ki ga je bil davi
 828 XXIII  |                 debelo pogledal. ~"Nak. Hribski župnik bi rad postal, pa
 829 XVII   |                od samega prepevanja ves hripav od pusta do pusta." ~"Kje
 830 XX     |               ugreval bolj in bolj. Vsi hripavi so vpili in se dušali, da
 831 XXIX   |                 izbe obstal in razločno hrknil. ~"Kaj bi rad?" je tintomazec
 832 X      |              Hudi časi topijo petice in hromijo možake," je pomagal Slabè. "
 833 XXXIV  |               pred vasjo se je zaslišal hrum več ljudi. "Gredo, že gredo ...!"
 834 XXVII  |                   Kaj je sejèm, da tako hrumijo?" se je Linhart vedečno
 835 XXXII  |                  V krčmi se je razvezal hrup veselih voznikov. Slabè
 836 XXXV   |                spremljala Trlepe, so se hrupno poslovila in po dolgem curku
 837 XXVIII |                Pa kar oba bolna in taka hrusta?" ~"Če sta se kaj preveč
 838 X      |                Saj bi bili radi," so se hrustje izgovarjali, "pa se gospod
 839 VII    |                   Trlep jim je povedal. Hrustom se je zmračil pogled. ~"
 840 XXVII  |             tovarišu, in so med velikim hruščem in truščem privreli pred
 841 XVII   |                 daj, saj zrela si kakor hruška o mali maši in dedca potrebna
 842 XX     |           ukanjem oglašali vrstniki, na hruški za senico je stršil čuk. ~"
 843 XI     |                  Nerodneshu petize, ~po∫hten mu varshet prasen. ~Martin
 844 XXXIX  |           majhen vezh. ~Sli∫hal ∫a ana ∫htima, ~Ktira pa∫teljon ima ... ~
 845 IV     |               li∫hala rezh, ~Da v∫i klo∫htri meni∫hki, sraven tudi ∫ti∫
 846 X      |               in gorezhe shelje. ~V klo∫htru shiveti lepu, enkrat umreti ∫
 847 XI     |                     O, poštar Fedran na Hudem pri Stični je pošten mož.
 848 XVII   |          blagoslovi! Če taka opravljiva hudičevka stopi v cerkev, jo onečedi,
 849 XXI    |                od velike groze. ~"Nate, hudičevke, ali veste zdaj, kdo sem
 850 IX     |                  le tisto uro ponoči ga hudiči vozijo povsod ondod, koder
 851 XXXIII |           pripihal že prileten gospod s hudim, togotnim obrazom. ~"No,
 852 XXVIII |                mravljinci groze. "Da te hudir!" se je menil s plahimi
 853 II     |             brezzoba usta raztegovala v hudoben režaj. "Kdaj bodo oklici?" ~
 854 II     |                 zapodila. Baba je polna hudobij in sam večni Bog vedi, kaj
 855 VII    |                ker ve, da tačas ni bilo hudobije v meni; vi pa bi me radi
 856 XXXIX  |                 in ljubezen plačujejo s hudobijo in z opravljivim jezikom." ~"
 857 XIV    |             Trlepa obletovale še druge, hujše misli. Kaj ni tudi on sam
 858 XXXIII |                 Morda je trmoglavec, še hujši kakor je Slabè." ~"Ni. Pameten
 859 XL     |               je, da se ne bi ponovil s hujšo voljo in močjo. Ves v skrbeh
 860 IV     |                nesrečno roko." ~"Errare humanum – človek je, ob vsej blagi
 861 X      |          skromni menih branil prevelike hvale. "Nič drugega." ~Ljubeznivi
 862 X      |                tako jih hvalite," se je hvaležno smehljal dobremu patru. ~"
 863 XXXIX  |                 odere še na meh!" ~"Da, hvaležnosti naši tlačani ne poznajo
 864 XV     |              smehljal, "saj na ves glas hvali nove cesarske postave in
 865 XII    |                  še zagovarjati," ga je hvalila. "Še požirek ti gre, kajne?" ~"
 866 IV     |           posebno mlajši, so na vso moč hvalili cesarja, ki je dal zmeriti
 867 IV     |                jaz cesarja občudujem in hvalim za vse, kar počenja," se
 868 X      |                prevzemo se mi, tako jih hvalite," se je hvaležno smehljal
 869 XV     |                priorja pohvalil: ~"Vaša ideja prevzame vsega, spozna njeno
 870 XVII   |               in repo. Zdaj se s punčko igrajo, čisto jo bodo razvadili,
 871 VI     |                   V cestnem prahu se je igrala kopa otrok. Brat strežaj
 872 XXIV   |            dremal za mizo. Fantje so se igrali s sestrico, ki je oprijemši
 873 VI     |            umaknili, tako so bili vsi v igri. ~Ženska je spoznala gospoda
 874 XLI    |                 va∫ lepu objamem, ~Od v∫ih ∫lavu vsamem. ~In že so
 875 XIV    |               zagnala glasan jok in med ihtečim johotom razodela, kako nespametno
 876 XLI    |                        Menihi so glasno ihteli, opat sam je komaj še mogel
 877 III    |                                         III.~Tisti dan je stiški opat
 878 XXXVI  |               tu nizh ne vela, ~Ze∫ar v∫im ∫lavu da. ~Bridke bridke
 879 IX     |                  oba mlada, oba se rada imata. Kar za vkup sta." ~"Sta,
 880 XXVI   |                     Kaj nama more? Vest imava čisto, nikomur nisva storila
 881 IV     |                Grbec, sloveč učenjak in imeniten zdravnik, ki se je rodil
 882 XVIII  |               Trlepi so danes spet prav imenitni," so si kimali. ~"O, Trlep
 883 VI     |                 in se do pasu priklonil imenitnima gospodoma. Kočijaž je kriknil
 884 VI     |               daljnjem tujem mestu imel imenitno službo: a prerad je pil
 885 XV     |                 modrijan, je vse znanje imenoval spominjanje, ker iz človeka
 886 VIII   |                 Tončka, kakor so ga vsi imenovali. ~In ko je bolnik okreval,
 887 XV     |              škof Herberštajn preprečil imenovanje. Kazalo bi spet poskusiti,
 888 XIV    |                Zdaj pa? Prav on, povsod imentni Trlep, s svojim nerodnim
 889 XV     |             Gušič bi rad vse ponemčil v imenu nove prosvete, še nekateri
 890 XXXVI  |                 shujšala, ko mu je brat Inocencij baron Taufferer, profesor
 891 XXXV   |              pojdem," si je Matevžek na irhastih hlačah pritegnil stremena
 892 V      |            ogrel, oči so ljubeče božale iskre konje, a brat strežaj se
 893 III    |                 kar bi mu ukresalo vsaj iskro tolažnega upanja. Potrt
 894 XXI    |                motal in sukal skoraj na istem mestu in se bal kakor krava,
 895 XIV    |                 sta šla, oba molče, a z istimi mislimi. ~Spotoma so Trlepa
 896 VII    |                Navuka Christusa nashiga Isvelizherja. Tiga visoku zhastyvrejdniga
 897 IV     |                                         IV.~Shtir leta je glih prezh,
 898 IX     |                                         IX.~V krčmo je zdajci stopil
 899 XXIX   |                 v Slabeta. ~Ta je sredi izbe obstal in razločno hrknil. ~"
 900 VII    |              knjig dobiš, kolkor si jih izbereš, kar pridi v Stično. Sveto
 901 XXXII  |                Trlepove hiše so vozniki izbezali samo deklo Ančko z Marjanico. ~"
 902 XXVI   |                 lazil tudi todkaj in ni izbiral deklet, le denar nam je
 903 X      |                 ne bi godilo kaj prida. Izbrala si je ženina, pridnega,
 904 XXXV   |                  O, če ne bi znal in bi izčečsnal, kar vse vem, bi se svet
 905 XV     |          ljudski napredek," je Kumerdej izdajal uradno skrivnost. ~"Vem,
 906 VI     |                so se zaganjale srake in izdajale: "Lej ga, lej ga!"  Že prileten
 907 IV     |             podpiral med šolanjem in ob izdajanju njegovih učenih knjig." ~"
 908 XV     |                 vest ga je pekla, kakor izdajavec se mu je potuljeno bližal ~
 909 XXXIX  |          pomagal kvišku, priteče le, da izdajsko počene nate in te odere
 910 XXIX   |                 že snoči s hudo kaznijo izgnal hudiča, ki mu je preveč
 911 XXXIX  |                 cesarjev ukaz, da mi je izgnati vas in vse menihe, samostan
 912 XL     |                nič ni, še cesar pravico izgubi!" je pater oskrbnik z vsemi
 913 XV     |                vesta, ali bo smelo kdaj iziti." ~"Delajmo vendarle," je
 914 XV     |       plemiškimi duhovni velika in lepa izjema. Prav res se mi smilijo
 915 XV     |                 grdobijo. Resnica se je izkazala, opat je bil čisto nedolžen,
 916 XI     |                vedel, se je že vsak dan izkazovalo. Le malokdo je odvezal mošnjiček,
 917 XXX    |               slišal, da je vrana vrani izkljuvala oči?" ~"E, vrana je opat,
 918 XVII   |                zdirati z jezika, vse ti izklopoče, le s prave plati se je
 919 IX     |                Dunaja in cesarja iz tal izkopati, tja pojdem in sam zlodej
 920 VI     |               pod tisti grm, kjer se je izlegel," je čustvoval in občudoval
 921 XV     |                  le tega, da ste venkaj izmamili tudi gospoda Kuralta, vam
 922 XXX    |            sovražne besede, ki so se mu izmikale od zdrahi s patrom opatom. "
 923 XI     |               hoče," se je Polona hitro izmislila. ~"Tako vesta nemara več
 924 VIII   |               če jih bilo ni, si jih je izmišljal in se lagal, kakor bi pes
 925 XXIX   |                 pisarniški ljudje so mi izmodrovali odgovor, ki ni bil za nikamor!" ~"
 926 XXXVII |                 iz stiske kar po čudežu izmotal Bog sam." ~"E, Vrbičevi,"
 927 XI     |                 zgrda. ~"Ko se ne moreš izmotati z muko, poskusi s kljuko,"
 928 XX     |           vendar je bil vesel, da se je izmuznil Šentvidcem in da zdajle
 929 XXIII  |              bleščale tlačanske vasice, iznad hiš se je pod nebo sukljal
 930 VI     |             opat spet smehljal Šmarčevi iznajdljivosti. Le skrij ga spet in pazi,
 931 VI     |           veselega pa se ni kazal, tudi iznenadenega ne preveč. ~Sinovi so planili
 932 IX     |               bila podrla ali pa venkaj izpehala." ~"Klena je videt, res;
 933 XVII   |        zgovornega dobrovoljčka nekoliko izpeljevala o Trlepovem Francetu. ~"
 934 XXXIX  |               samopridno, si ne bi bilo izpestovalo take rodovine ..." ~
 935 XXXIV  |                   Zdaj ga prebudite, da izpije požirek te vode, ogle pa
 936 IX     |               povedal, ko sta trčila in izpila. ~"Kaj ni zaleglo tisto –
 937 XV     |                in – da tako rečem – tla izpodkopujejo pod človekom," mu je Kumerdej
 938 XV     |                cerkvenih in svetnih, ni izpodnesla." ~Premolknili so. Nad mestom
 939 XXII   |           Sotečan ve, da cesarski možje izpodrezujejo stiške menihe, tako je tudi
 940 VIII   |                 kimal, "cesar jih nekaj izpodriva; še proč jim bo iti, pravijo,
 941 XIX    |                 skrbeti, da se natančno izpolnjuje vse cesarske postave."  "
 942 XXVI   |               nekaj dni zapro v vozo in izpostijo, da bi se, kakor je rekel,
 943 XXVI   |          ukrotila in umedila. Potlej ju izpraša, kaj sta spotoma danes čvekala,
 944 XXXII  |             bedel ob njem." ~Vozniki so izpregli in legli. ~"Slabè je kakor
 945 XIV    |                 opravljiva, ti že Trlep izpuli strupeni jezik, če ti ga
 946 XXIX   |                     Res je, prav nič ne izpulite iz mene, a do glavarja pridem,
 947 XIV    |              Nežo, ni in ni si je mogel izpuliti iz srca. ~"Tjale stopi za
 948 XVII   |            sumničenj, prave je zlepa ne izpuliš iz njega. Ali zaljubljena
 949 XXVII  |               lastno mater bi zvezal in izročil biričem, če bi mu kdo le
 950 XXXI   |                milosti, ko si lahko sam izsilim pravico!" ~Pamet mu je govorila
 951 IX     |           Vrbičev gospod, pa sem vas le iztaknil!" se je veselo nasmehnil. "
 952 XV     |              pboešal oči, "ure se ji še iztekajo, a babica je le že pri njej.
 953 XXXI   |                 Ko bi se le tudi Tonetu izteklo tako lepo!" ~V vesele in
 954 XVII   |               Na srečo mu ni bilo treba iztikati za Nežo; na vrtu je platno
 955 XI     |               skrbi, da cesar kaj kmalu iztira graščake in tudi menihe,"
 956 XI     |                slutil; "težko ti je kaj iztisniti iz kmeta, čeprav ve, da
 957 XXVII  |                 dokler pater prefekt ne iztoži zanj dijaških pravic in
 958 XXVI   |              Pojdimo, Trlepova, da vama iztrkamo trlepovsko prevzetnost in
 959 XXXVIII|          Trlepovini. Hiša bi bila kakor izumrla, če je Marjanica ne bi dramila
 960 XXIX   |          naposled zarohnel. ~"Če bi bil izvedel, ne bi tu stal zdajle jaz;
 961 XVI    |           samostanske celice. ~"Svet se izvežuje iz starega v novo," je mislil
 962 XXXVII |                 Stično, da bi si še kaj izvil iz meniških rok; slehernega
 963 XXIII  |                 poštnega voza, ki je po izvoženi cesti odskakoval za dirjajočimi
 964 XXIII  |                Začni. Začetek je že pol izvršenega dejanja." ~
 965 XXV    |            komaj se naš človek nekoliko izšola, pa se že puli iz domače
 966 XV     |                 se vsi potujčijo, ko se izšolajo." ~Prior se je spomnil,
 967 XX     |                ne sme." ~"Ali pa je kaj izžežnjal in so ga Sotečanovi biriči
 968 V      |               rad dni svojega življenja izživel po svoje, občuti ob vsak
 969 XL     |                   Kje je?" ~"Tudi mi ga iščemo že dolgo let, pa ga ne najdemo
 970 XXXIII |           trčili ob valpta. ~"Kaj pa še iščeta tu?" je zarežal v oba fanta. "
 971 XXIII  |               apostoli je eden bil Juda Iškarijot, še drug pa Peter Simon,
 972 XXVIII |               treni: tišči te pa, tišči!j" se je Matevžek poredno
 973 XXXIII |            grajske jazbine." ~"Hoj, kdo ja pa ta?" je Nace skozi okno
 974 XV     |           spomnil, da je opat prav tako jadikoval, ker ga ni nikogar nikjer,
 975 XXXVII |           bolščali v tla. ~"In nikar ne jadikujte v nemoči, ki vas še hromi,"
 976 XX     |              staremu volku, ki preži na jagnjička." ~"Saj res. Kar takle Šentvidec
 977 IV     |               se šolali tudi skladatelj Jakob Petelin-Gallus, zgodovinar
 978 XL     |               vendar velik zaletel!" je Janeza pograbilo. ~"Molči, da te
 979 XV     |           nikoli več ne bi videl. On in Japelj se zdaj ubadata s prevajanjem
 980 XXV    |              nov čas. Dosihmal prava ga jara gospoda še pogledala naravnost
 981 X      |                tiho oglašalo. "Da me je jaril napuh, ko bi me bil moral
 982 XXX    |              kdo upal pritakniti, ga je jarila, ko je zdaj bled, zdaj rdeč
 983 XXI    |               vas ne bojim?" je hripavo jaskal. "Petelina spoznaš po grebenu,
 984 XI     |                 bušila Polona in plašno jasknila: "Valpet!" ~Slabè se je
 985 VII    |            razpelo, pod njim olatrček z jaslicami; v drugem kotu nasproti
 986 XXXII  |               ti je ob prednjih vozovih javknil klic na pomagaj. ~"Jezus –
 987 VII    |              bila precej velika miza iz javorovega lesa, ob njih stoli in klopi:
 988 XXXIII |                 naju spustil iz grajske jazbine." ~"Hoj, kdo ja pa ta?"
 989 XV     |                Novomeški dekan in prošt Jebačin pravi, da je šola nepotrebna
 990 XVII   |             ugladil pot do nje?" je kar ječal od obupa in togote. ~"Oče",
 991 XXX    |                 Nace bi vendar še dalje ječala v ječi, ker gospoda vse
 992 XXXIII |               ga nista zatožila zavoljo ječe," je Trlep pohvalil oba. "
 993 XXXII  |               je dregnil," se je voznik ječé držal v dve gubé, "na voz
 994 XXXI   |              misli so iskale sinova, ki ječita in trpita vse hudo v grajski
 995 XXX    |              gospoščine in jih pehati v ječo!" ~"Nikarta!" ju je oče
 996 XVI    |               rado pripali ali prikuha, jedi pa ali ne soli ali jih presoli.
 997 XXIII  |          samostana, v rdečem zvoniku je jeknil zvon. ~Prijatelja, ki se
 998 XXV    |                 je prijazno gledal. Med jelševjem in vrbjem se je zamudno
 999 XXXVII |                 tudi po sili so nam jih jemali." ~"Zakaj pa se niste upirale,
1000 VIII   |              vozatajem, ki pod kreljuti jemlje Matevžka. Tako bi imela
1001 XIV    |               Kaj patru opatu mar, koga jemljem jaz?" je kričala. "Ali mi
1002 XXXI   |                 in se jih brani, ker ji jemljó oblast nad njimi." ~"Neka