Chapter

1003 XXIX   |                 bo več stregel po srčku Jeničeve sestre. Prav se mu godi.
1004 XXVII  |                se je le obrisal za lepo Jeničevo sestro!" ~"Da, že nekaterikrat
1005 XXVII  |                 svojo stran. ~Dijaki so Jeniču brž prerezali motvoz na
1006 XVII   |                   je poprijemala. ~"Pri Jeraju v Velikem Gabru ti imajo
1007 XXXVII |               pa se niste upirale, mile Jere, lene? Pa kaj? Samo ponosen
1008 IV     |                 srnic ne bo in zajčkov, jerebic in golobov? Ali bodo še
1009 XX     |                 ne bi bilo kupiti nekaj jermenčkov za glože – cepé je treba
1010 XXXVII |                 sile. V dežél je že šla jesen; lepa, sončna je bila. Prstenina
1011 VIII   |              mora biti še vesela, če ji jeseni ne uideta oba. Ali pa svetega
1012 XXXVII |               zemlje, je berač in kakor jesensko listje: vsak piš ga odfrkne
1013 XXXIX  |                 njo je peketalo krdelce jezdecev. ~V kočiji je po kotih molče
1014 XXXIX  |               gospodje so mi pomočniki, jezdeci zunaj pa so biriči; varovati
1015 XX     |                 ne požro!" se je upiral jezičen Šentvidec. ~"Aha; človek
1016 XVII   |               mutasta nobena, neumna in jezična je vsaka, pike ji nobeni
1017 IV     |                 tlačani?" se je spomnil jezičnega tlačana ribiač. "Ubogi svet,
1018 IX     |                 za prazno mizo v kotu. ~Jezični kmet, ki se je med vozniški
1019 XIII   |         dopovedal, naj ne posluša grdih jezikov. Stopi do nje in ji povej,
1020 V      |          učenika nemškega jezika." ~"Le jezuiti so ga mrzili in mu očitali,
1021 VII    |                 meči v srcu in z mrtvim Jezusom na kolenih.  Ko sta gospoda
1022 VII    |            žličnik, veža in stopnice na jispo, čelesnik, kljuke in okna,
1023 XIV    |               glasan jok in med ihtečim johotom razodela, kako nespametno
1024 XXXIII |              zgolj ob kruhu in vodi." ~"Jojhata," je poskočila, "čakajta,
1025 XXXVII |                  če bi rajali mi, ko se jokajo oni." ~
1026 XVI    |                    Hudo mu je, da bi se jokal. ~In v tiste najhujše dneve
1027 X      |                                      X.~Jokat moram satu, kader mi∫lim
1028 III    |               nekaterega še," je hribec jokavo odmajal z glavo in šel svojo
1029 II     |                 prišel domov, mu je med jokom precej povedala, kaj je
1030 XII    |            pijače. ~Kar je s paše ves v joku pritekel pastirček. ~"Kača
1031 XXIII  |        dvanajstimi apostoli je eden bil Juda Iškarijot, še drug pa Peter
1032 XL     |           izkazalo kar precej, da so se junaki biriči grdo napili samostanskega
1033 XXXVIII|                 pomlajena stala ob možu Jurku. ~"Na Pljuski je bilo že
1034 XX     |               kaj pricvrknil Slabeta. ~"Jutrišnji dan strpim še kako," je
1035 XXXII  |                prebito bo huda." ~Proti jutru je Slabetu odleglo. ~"Kje
1036 I      |            južinaš z nami." ~"Zahvalim. Južina me čaka doma." ~In je šel.
1037 I      |                no, da oče pridejo in da južinaš z nami." ~"Zahvalim. Južina
1038 I      |         brkljala, v kuhinji ropotala in južino pripravljala. ~"O, ti si – ?"
1039 III    |               postajal zdaj ob oknih na južni, zdaj ob oknih na vzhodni
1040 XXXII  |                previdnimi možmi. ~Sredi Kačje ride, obakraj ceste poraste
1041 XX     |                so se meniškim bajtarjem kačjepično odrezovali. ~"Menihi so
1042 XXXII  |                 iz mesta. Pod klancem v Kačji ridi je došel vrsto voznikov. ~"
1043 XII    |                 nazaj, pa bodi kača~ali kačon, zapustiti moraš tega človeka,~
1044 X      |                    X.~Jokat moram satu, kader mi∫lim na tu: ~V∫elej sem
1045 XXII   |                na sejmu, pa bo prav." ~"Kaka gosposka pa je to, da se
1046 XXXIX  |                 da menihov več ne bo in káko lepo čud je naposled še
1047 XXXIII |                 boji." ~Fanta sta se še kakov čas pomenkovala s Polono
1048 XII    |                je Slabè povedal Trlepu, kakovo novico je Matevžek prinesel. ~"
1049 XXII   |             postavo?" ~"Seveda ni taka, kakršna je meniška, ki te le pestuje,"
1050 XXI    |          čarovnice bile nakanile takih, kakršnih so jih nocoj meni!" ~"Strahopetec
1051 IV     |            naščuvati za ubogo divjadjo! Kakšne bodo hoste in trate, če
1052 X      |                    mu je nevesela misel kalila oči. ~Vse življenje, ki
1053 XXVI   |           škrtali plahi ptiči kosci, na kalu so vrele žabe, iz hoste
1054 XV     |               nogami repeškal po rjavih kalužah. ~Prior se je spomnil svoje
1055 XXXIII |                je graščak udaril, "samo kamlu naj pride, da domačija ne
1056 X      |                   I, kam pa pojdete?" ~"Kamorkoli. Noben menih nič ne zgubi,
1057 VII    |             Bogajjezhiga mosha Tomasa a Kampsi, Ordna Regularskih Choarjou
1058 XXXIV  |               mu še iz neke stekleničke kanil dve, tri kapljice v usta. ~
1059 XXXVI  |                se tiho zjokal. Solze so kanile na roko pričujočega Boga,
1060 XVII   |                le žeja ga je trla kakor kanjo pod oblaki. ~"Žalostna božja
1061 IV     |                 se ni selil z dežja pod kap ali se neumno ženil in pritil
1062 IV     |              obedom, po obedu z vsemi v kapeli opravil zahvalne molitve,
1063 XXXIX  |       samostanci hiteli tja iz celic in kapelic, iz knjižnice in lekarne
1064 XIV    |               Opat je vzdihnil in šel v kapelico. A drugi dan je spet slà
1065 XIV    |                zamahnil z rokó in šel v kapelo, da bi molil. ~
1066 XXVII  |           tiščale ob reber okoli visoke kapiteljske cerkve. ~Voz se je prizibal
1067 XLI    |                  lovil in prepletal. ~V kapiteljski sobani so prav tačas vsi
1068 IV     |               potlej pa s patri odšel v kapiteljsko sobano na rekreacijo – uro
1069 XXVII  |           glavarja, da tudi on podkukri kapitlju!" ~"O, saj naš pater prefekt
1070 XXXIV  |              stekleničke kanil dve, tri kapljice v usta. ~Slabè se je zganil,
1071 XV     |                 Kumerdej ga je resno in karajoče pogledal, a priorja pohvalil: ~"
1072 XXXVIII|                 bilo nič," ga je skoraj karal Čandek, ki ga tramovje ni
1073 XV     |                 bojijo vsi." ~"Dunajski kardinal Hercan, iluminat, je zli
1074 IV     |                v naši deželi že razgnal kartuzijane v Bistri, klarise v Ljubljani,
1075 XXXII  |               Tako je odnehal in ostal. Kasno popoldne so zapregli in
1076 XXIX   |              nove cesarjeve postave!" ~"Katere nove postave?" je že za
1077 XXXII  |                in obletele vse, zavoljo katerih se je bil spustil na tvegano
1078 XX     |                 vdal." ~"O Trlep je res kavelj. Saj ste ga videli, kako
1079 V      |             cesarju priporočal sam grof Kavnic, tisti malopridni in puhloglavi,
1080 XVII   |                 kisal," je rekel in brž kavsnil debel požirek hude pijače, "
1081 XIII   |            molčala, nobenega veselja ni kazala. ~"Kaj se kujaš, ka-li?"
1082 XXVII  |                v kapitelj?" so nekateri kazali za oskrbnikom, ki je skoraj
1083 III    |              prinesel sèl iz Ljubljane; kazno je bilo, da ni oznanjalo
1084 XXXVIII|           nekako ob primečku iz meniške kašče. ~"Tak graščaka dobimo zdaj
1085 XV     |         Kumerdej pritegnil. ~"Framasoni kažejo le majhen del svojih namer.
1086 IX     |                  zdaj pa mu nemara spet kažeš rogovilice." ~"Res je, a
1087 XXXII  |            dosti jih je bilo, niso bili kdove kako silni. A ko sta se
1088 XV     |         življenje," je prior šepetal iz Kempčana. ~"Če krščanstvo še ni prišlo
1089 IV     |         stroških izdal Kratki Sapopadik kershanskiga Navuka sa otroke inu kmeishke
1090 V      |                velikega greha se nič ne kesa ... In zdaj še ta Francè,
1091 XXXII  |                  med nami ostani, da se kesal ne boš." ~Bali so se še
1092 XIV    |                 okoli doma in se bridko kesala, da ga je tako grdo odgnala. ~"
1093 XXXIX  |               sem vas, zoprval sem vam. Kesam se prosim, odpustite mi,
1094 X      |                 bi me bil moral tiščati kese?" ~Pater je premolknil,
1095 XXVIII |                ušesi zabolelo, kakor je kesneje pravil, v naglici še povedal,
1096 XXXVIII|                Vrbičev gospod. Snoči je kesno in nekoliko vinski odnekod
1097 XXI    |                 ne smrdi huje, kadar ga kidajo." ~"Če pater opat zve o
1098 VIII   |                 Grmu; nekaj hromoten in kilav je; oporoko bi mu bil moral
1099 XVIII  |              spet prav imenitni," so si kimali. ~"O, Trlep je tič, pa je." ~"
1100 XXVIII |              stisnilo srce, glava mu je kinknila na prsi. ~"Do Polone zdrsni,"
1101 IV     |                bila zrasla slikarska in kiparska, gradbena in glasbena umetnost,
1102 II     |                Nežo. V peči ji je nekaj kipelo, pa ni slišala: zagledala
1103 XVII   |                 Temeniški dolini sem se kisal," je rekel in brž kavsnil
1104 XXVIII |                  bušil vase korec vina, kislega pa že tako, da je kar zamižal
1105 XXVIII |              sicer bi jim takale vinska kislica želodec pregriznila." ~Krajinčani
1106 XXVIII |               Kaj boš! Naše vino je res kislo, pa ne bolj od primskovškega." ~"
1107 VII    |               težka in debela ko bukova klada, ga je nemara bola v oči." ~"
1108 XX     |           priprli?" je skrbelo Toneta. "Klama, klamasta!" ~Skrbelo jih
1109 XX     |                 skrbelo Toneta. "Klama, klamasta!" ~Skrbelo jih je ves dan,
1110 XXVII  |                  XXVII.~S Kapiteljskega klanca je poštni voz po zavori
1111 XXXII  |              urno pobiral iz mesta. Pod klancem v Kačji ridi je došel vrsto
1112 V      |                plemiči in meščani se mu klanjajo – tako mi je pravil Anton
1113 VI     |               vi?" se je Trlep razoglav klanjal gospodoma, ki sta stopila
1114 IV     |           razgnal kartuzijane v Bistri, klarise v Ljubljani, Škofji Loki
1115 X      |                 v zrelo rdečino, težkal klas sive rži in smukal živi
1116 IV     |             njih se ne bi bili ohranili klasični – preimenitni spomeniki
1117 X      |                       Božal je pšenično klasje, ki je rumenelo v zrelo
1118 X      |                tu, tam gorel iz težkega klasovja. ~"O, v prah so šli že nekateri
1119 XXXII  |             Slabetu, ki jih je z grjačo klatil, da se je zdaj tu, zdaj
1120 XIV    |              močno smilila. V mislih je klel opravljive jezike, ki zdrahe
1121 XL     |                 od vasi do vasi, vpili, kleli, bilo je kakor na razkopanem
1122 IX     |              ali pa venkaj izpehala." ~"Klena je videt, res; tudi Slabè
1123 XXIII  |              Peter Simon, ki se je zbal klepetave babe in zatajil Učenika." ~"
1124 X      |                 nesti neke maže – polno klet ima že let in skrnina ga
1125 XIII   |               pogled in se držala kakor klešče. ~"Kar povej pa grem in
1126 III    |                ki mu je bilo samostance klicati v obednico. ~
1127 XI     |                 obrnil k možem. ~"Če te kliče grad, moraš iti," je Trlep
1128 XIX    |             utegnili spraviti pod devet ključavnic, preden bi prišel do Slabeta." ~"
1129 VII    |            stopnice na jispo, čelesnik, kljuke in okna, vse je bilo čisto. ~"
1130 XI     |              izmotati z muko, poskusi s kljuko," je Vrbičev gospod svetoval. "
1131 XVII   |                oči. ~Matevžek je drugič kljunil brinovček in v mislih zaklel,
1132 XXX    |               vedel; "težko se je vrani kljuvati s kraguljem." ~
1133 XL     |                 De ∫ma jim v∫e ∫kazal, ~Kljuzhe od ∫ebe dal. ~Trlep je kakor
1134 XXXVI  |                   je Trlepoma od strahu klobuk pal na tla. "Kaj ne dobimo
1135 XXV    |               pozdravil s širokim črnim klobukom. ~"Kaj plašiš konje, ti,
1136 VII    |       javorovega lesa, ob njih stoli in klopi: na nji hlebec domačega
1137 XXIX   |            Cesar ga je postavil tudi za kmečke ljudi!"  "Kar meni povej,"
1138 IV     |       kershanskiga Navuka sa otroke inu kmeishke Ludy in naš pater prior
1139 XXIX   |              skrbi ima čez vso glavo, s kmeti se ne utegne meniti." ~"
1140 XI     |                Njegov dom je bila čedna kmetija. Gospodinjila mu je Polona,
1141 I      |            druge večje in manjše stiške kmetije. ~Francè, nekaj čezdvajsetleten,
1142 XIII   |                predenj in mu v last dal kmetijo najlepše graščine, ne bi
1143 VIII   |            zemljo, ljudi naučili umnega kmetijstva in lepega krščanskega življenja.
1144 XXIX   |                krivično desetino; brani kmetom, da bi lastninsko ravnali
1145 XI     |               bi me." ~"Sto in trideset kmetov je zložilo potnino, vsi
1146 XV     |                  Čemu si torej uskočil, knjigobrbec?" ~"Pretesno mi je bilo,
1147 IV     |             spomeniki grške in latinske književnosti, brez njih ne bi bila zrasla
1148 XXXIX  |                 iz celic in kapelic, iz knjižnice in lekarne in z njiv in
1149 XXXVIII|                 tramovja stare Čandkove koče. Pater Tonček zmajuje, češ,
1150 IX     |            gospod in se bridko joka, za kočijaža je črn mož z belimi rokavicami
1151 X      |              nasmehnil obema možakoma, "kod pa hodiš? Pridem, da bi
1152 XX     |                se misli tja do Šentvida kodrčale v čudni zmesi. Ljubezen
1153 XXI    |              brska in milo kokljá kakor koklja, ki se ji hudo mudi na gnezdo." ~"
1154 XXI    |             nepočakanosti brska in milo kokljá kakor koklja, ki se ji hudo
1155 XXIII  |                in si prejezdil nogo čez koleno, a Linhartova misel je ostala
1156 XXV    |                  ga je Kuralt udaril po kolenu. "Le hud bodi in nikar se
1157 IV     |               vendarle obstanemo, če je količkaj pravice še na svetu." ~"
1158 VII    |               stoj, drugih knjig dobiš, kolkor si jih izbereš, kar pridi
1159 XXXII  |                se je nekemu vozu natrlo kolo. To jih je zamudilo, da
1160 XXXIX  |             vozniku in trobil na skoraj kolobarčasti rog; njegov otožni glas
1161 VIII   |                menihi vozov ne mažejo s kolomazom, marveč kar s presnim maslom;
1162 VIII   |               tak, ki ga je kaj vrglo s kolovoznice in je preslab, da bi se
1163 XVII   |           zgrešili bi me sicer. Tako ti kolovratim že nekaj dni in gledam čudne
1164 XL     |           strelami svojih oči treskal v komisarja. ~"Zapriseči vam moram,
1165 XXXIX  |                 opat nekoliko nasmehnil komisarjevi nerodnosti. "Kaj bi pa radi?" ~"
1166 XL     |                dan pogubil vse cesarske komisije, ki širokohlačijo po samostanih,
1167 VIII   |                 ko so ti mladi furmani.~Konju je tuj, voz je tuj,~ti,
1168 III    |               odmaševal že ob petih; po konventni maši in molitvah v koru
1169 VI     |              cestnem prahu se je igrala kopa otrok. Brat strežaj je zaman
1170 XL     |                 v rokah imajo ali vile, kopačo, motiko, ali cepec, koso,
1171 XXXV   |              Stični. Za Svetim Duhom se kopičijo oblaki, drugo vreme dobimo.
1172 XV     |                 všeč. Preveč so po enem kopitu vse, premalo jim je do pravičnosti
1173 XXIII  |                 zvon in moraš planiti v kor, da ustrežeš tistim starim
1174 XXVI   |              obrusiti."  Nejevoljna sta koračila dalje. ~"Gorje si ga mu,
1175 XXXIV  |              Kar so se v veži zaslišali koraki, Pljuskarica se je veselo
1176 IV     |               je s trudnim, starčevskim korakom šaral v cerkev. "Da, vsaj
1177 V      |               so mu ljubljanski škof in korarji vezali roke in grenili srce;
1178 XII    |                     Po teh besedah je s korcem vode trikrat oblil neznatno
1179 XXI    |              Trlepe," se je spotikal ob korenine, ki so kakor žile na stari
1180 XXXIV  |                takih moči, da je urekel korenjaka Slabeta? ~"Kaj je res uročen?"
1181 XV     |             svojim velikim znanjem bolj koristil svetu, če bi živel med njim." ~
1182 III    |            konventni maši in molitvah v koru pa je stopil za gospodarstvom
1183 VII    |                  Na lesniki ob cesti je kos potresal z repom in se čudil: "
1184 XXVI   |         travniku so škrtali plahi ptiči kosci, na kalu so vrele žabe,
1185 XXXI   |          Témeniška dolina si pripravlja kosé in cepé." ~"Samo vedeti
1186 XII    |                 mlada za njo~ta stara s kosmato, ta mlada z goló~pometa
1187 XXIII  |              ravni cesti. Iz dolinskega kota na levi strani je zableščalo
1188 XXXIX  |               jezdecev. ~V kočiji je po kotih molče ždelo troje, četvero
1189 XXXVI  |                     Vsak je svoje sreče kovač," je prior odmahnil. "Jaz,
1190 XV     |               bi ne vem kaj, da še zdaj kovari zoper samostan." ~Prior
1191 VIII   |                še primoči," mu je rinil kozarec vina. ~Pevček je slastno
1192 XXIX   |            prfekt in mu nadrobil gorkih kozjih molitvic, češ da se pritoži
1193 XXV    |               krdelo zganjati smrdljive kozle, kakršni ste vi, ki precej
1194 XVIII  |                 nje so na tratini pekli kozličke in prašičke, pod velikim
1195 V      |                sedela opat in prior, na kozlu pa brat kočijaž in brat
1196 VII    |                 z dvema zapečkoma se je košatila visoko postlana postelja
1197 XXXVI  |              sklenil, ne bom stregel na košček kruha, ki bi mi ga kdo milostno
1198 XXX    |               vrana je opat, Sotečan je kragulj," je star mož vedel; "težko
1199 XXX    |            težko se je vrani kljuvati s kraguljem." ~
1200 XI     |                Kmet se duša in vleče za krajcar, mar pa mu ni božjaka." ~"
1201 XXXI   |                 in Janezom?" ~"Vsa Suha krajina že vre, tudi Témeniška dolina
1202 XXVIII |          kislica želodec pregriznila." ~Krajinčani so se smejali, pa ne radi;
1203 XXVI   |           odločiti ne moreva." ~Odgovor Krajinčanom ni bil všeč; čutili so,
1204 IX     |                 nasmehnila možu iz Suhe Krajine. ~Jurij Slabè, že blizu
1205 XXVI   |               sta zamudno, po vsej Suhi krajini so ju ustavljali zgovorni
1206 XIX    |               bližnjicah napotil v Suho Krajino. ~"Poloni reci ..." je Tone
1207 XXVI   |                  kam sta se namenila. ~"Krajinška dekleta so neki prav pridna
1208 XXI    |             teden je tu nekaj deževalo. Krajinške njivice so si opomogle in
1209 XVIII  |                  on ali cesar! Če se bo krajinški gospod še kaj dosti rebril,
1210 XVIII  |               župnik Ignacij Sebastijan Kralj. ~Trlep in sinovi so jih
1211 XX     |                Zdaj pa me že skrbi tale kratka pot, kako jo bom zmagoval
1212 XXIII  |                pestoval spomine svojega kratkega menihovanja. ~"Le zakaj
1213 IV     |                ob svojih stroških izdal Kratki Sapopadik kershanskiga Navuka
1214 IV     |             tudi zdaj v kapelici zmolil kratko molitev, da bi mu Sveti
1215 IV     |               golobov? Ali bodo še tako kratkočasne?" ~"Tega cesarju pač ni
1216 XXVI   |                prav." ~"Drhal je drhal, kratkovidna in krivična je zmerom." ~
1217 XIX    |             živinčad, v žrelo je porini kravi, da jo požre, pa bo kmalu
1218 XXI    |               spet leže počez." ~"Za te krčanske besede, vedečni Tone, ti
1219 VIII   |                zapel nobene?" se je vsa krčma smejala. "Matevžek, ali
1220 XXXVIII|               sem menda tudi že ves; še krehati bi moral prav nadušljivo,
1221 VIII   |                 temle vozatajem, ki pod kreljuti jemlje Matevžka. Tako bi
1222 X      |             pijte, vino je staro in kar krepi in bistri človeka." ~"Preveč
1223 XV     |               ni, kdor učeno govori; le krepostno in pošteno življenje naredi
1224 XIV    |              mar, koga jemljem jaz?" je kričala. "Ali mi je oče on?" ~"Opat
1225 XXXVIII|             završalo. Ženski in otroški krik je jasknil v svetlo noč. ~"
1226 VI     |        imenitnima gospodoma. Kočijaž je kriknil in močno potegnil za vajete,
1227 XV     |            svetnikov, ki so, kakor prvi kristjani, živeli ubožno in čednostno;
1228 VII    |              taki stvari je ženska bolj kriva. Nemara se mu je nastavljala
1229 XXV    |                 in vrbjem se je zamudno krivenčila mlada Témenica. Nad Bratenco
1230 XXXI   |               svetu ne bi godilo toliko krivic." ~"Pač, za kmeta so nove
1231 XXIX   |          glavarjem meniti o pravicah in krivicah graščaka v Soteski." ~Služabnik
1232 XIII   |                 Pa vendar si bil skoraj krivičen do Neže," je Trlep potlej
1233 XXVI   |                je drhal, kratkovidna in krivična je zmerom." ~Po stranski
1234 X      |              pekla pogreznil graščake – krivični in lakomni so vsi vkup." ~"
1235 XV     |             našel in bolj škodljivih in krivičnih." ~"Taka spotika je graščinsko
1236 V      |             božjih rokah, a Trlep je na krivih potih, obrniti, strezniti
1237 XVIII  |              sprevidel, da se mož ne bo krivil in da se tudi Francè lepo
1238 VII    |                odpirali sveto pismo." ~"Krivoverci so bili, Trlep, saj vendar
1239 V      |               omejen janzenist – skoraj krivoveren gorečnik – je tudi ta. Misli,
1240 V      |               po njih širilo luteransko krivoverstvo." ~"A slovenske so bile,
1241 XXXVIII|                desnica, da se bom lahko križa in si nosil do ust, kadar
1242 X      |      samostansko celico, pokleknil pred Križanega in se grenko razjokal. Angel
1243 XV     |                  nunska, šentpetrska in križanska cerkev, semenišče z velikani
1244 XL     |                in palici, po prstanu in križčku na zlati verižici so se
1245 VIII   |            preslab, da bi se poskusil s križi in težavami življenja." ~"
1246 XLI    |              zlato verižico z dragotnim križkom, na prstancu pa bleščeč
1247 XXV    |           Primskovo ne na Muljavo ne na Krko?" ~"Ker božjepotnikov ni
1248 XXIII  |               ker se je tu rodil stiški kronist – letopisec pater Pavel
1249 XVII   |           podrobi, če ga s pravo novico krotiti ne bom znal." ~Preudarjal
1250 XXXVII |               namakali, da vas je z njo krotovičil!" ~"Da, res," je Trlep pritegoval
1251 VIII   |                O, druga gosposka vas bo krotovičila, da boste kri potili." ~"
1252 XVII   |                 prijemlje suha, raskava krpa ... In Francè, ki od bolne
1253 XXXIV  |           hladni vodi namočene platnene krpe. ~Matevžek je precej stopil
1254 XXXV   |                Le popravi, pa bo dobro: krpež in trpež trdno držita." ~
1255 XXXII  |                 ovijala z debelo prteno krpo, namočečno v hladni vodi. ~"
1256 XV     |                   je Kumerdej zardel. ~"Krstil bi kar pater prior, midva
1257 XXXVII |               kar šli in tujcu na vsaki krtini zgradili grad in mu potlej
1258 XXXIII |               ves čas sva bila zgolj ob kruhu in vodi." ~"Jojhata," je
1259 VII    |              Pater opat, vdovec sem, še krvav pod kožo, tudi grešen človek,
1260 XXVII  |                 da so Dolenjci še močno krvavi pod kožo?" se je Kuralt
1261 XX     |                 že mrknili in za varuha krščanskih čednosti gotovo niso postavili
1262 III    |                 dan je stiški opat Fran Ksaverij Taufferer, učen in pobožen
1263 V      |       ljubljanskega frančiškovca Franca Ksaverija Paradajzarja?" ~"Pomnim.
1264 XXXIX  |                 Sli∫hal ∫a ana ∫htima, ~Ktira pa∫teljon ima ... ~Tisto
1265 XII    |                bi kakor tresorit tlačan kuhal jezo in srečo podiral bližnjemu?" ~
1266 XX     |             tako rad, prav pa ni, da še kuhaš jezo in da ne daš do sebe." ~"
1267 I      |                  po veži je brkljala, v kuhinji ropotala in južino pripravljala. ~"
1268 XV     |            motoviliš? Ali se ti nevesta kuja, da še ne skočiš v ozke
1269 XVII   |             jutri so si že sovraž in se kujajo za prazen nič. Beži, beži,
1270 XXIV   |          Franceta. "Ali se boš še dolgo kujal?" ~Francè je rdel in molčal. ~"
1271 XX     |                umikal. "Če se misliš še kujati, le se, samo povedati moraš." ~"
1272 XIV    |                  pa vam obljubim, da se kujavca spet zbogata." ~Opat se
1273 XV     |       nadaljeval, "saj me prav to oboje kuje in kali za veliko, lepo
1274 XXV    |             Linhart svetoval, "do Blaža Kumerdeja se obrnite, za učitelja
1275 XV     |               vtikal v živi pogovor med Kumerdejem in Linhartom. ~"Saj veš,
1276 XXV    |               se spominjal pogovora pri Kumerdeju, "komaj se naš človek nekoliko
1277 XV     |                 šole." ~"To je res," je Kumerdelj kimal, "povsod so mi župniki
1278 XVII   |                 pa ti, Krtuca, ki se na Kumu pariš z njim. Kar daj brž,
1279 VIII   |                 so se vozniku upirali. "Kupčija se ne da opustiti kar tako." ~"
1280 V      |         gospoščine, bi nemara bil dober kupec." ~"Nikar, s tem gospodom
1281 XL     |                 smehljal. "Vse to so mi kupili starši, ko sem postal opat,
1282 XI     |                je tisti denar, ki ga ob kupu ali prodaji izgovarja za
1283 XXVII  |            poredno smehljal premolklemu Kurentu, ki mu je bistri Slabè ustavil
1284 XXII   |             njem," mu je Vrbičev gospod kuril. "A če bo kaj režal vate,
1285 X      |             bridke ljubezni drhti kakor kurji konj na vilicah," se je
1286 XXIII  |              nisva zadosti dolgo nosila kute, da bi znala prav presojati
1287 XXI    |                 hraščino in smrečje nad Kuščarjekom. ~"Kar todle jo mahnem,
1288 IV     |            vedel je le, kaj je kmetu na kvar, in da srnice in zajčki
1289 XXXVII |               mu mar naša zemlja!" ~"Ne kvasite praznih!" se je Vrbičev
1290 XXXIII |                 kar tebe, tako sva bila lačna." ~"Mene? Kaj bi pa Tone
1291 XI     |                boš videl. Laže potegneš lačno tele izpod krave kakor njega
1292 XXXVI  |      samostansko družino, posebno brate laike, ki so kakor otroci hodili
1293 V      |            prehitvajo svetni duhovni in laiki – neduhovni." ~"Da, učenost
1294 XXXII  |                 umirila. Nekje daleč je lajal lisjak, čisto blizu je bilo
1295 XXXVI  |                tujim ljudem, se stezajo lakomne roke ... ~"Bog jim odpusti!"
1296 X      |        pogreznil graščake – krivični in lakomni so vsi vkup." ~"Naj stori
1297 V      |             križem svet vse, kar imamo. Lakomnikov je zadosti. Slišal sem,
1298 XXI    |             pognal v tako daljo." ~"Saj lakote in žeje menda nisi trpel,
1299 III    |              konj; še sramota, ki se je lani razodela, ga ne obrne. ~"
1300 XXIV   |               bolj, pobožal ji je mehke laske in se nasmehnil. Punčki
1301 XXVI   |                 ali si valpet nemara ne lasti kakih pravic do Polone,
1302 XV     |                 za čast in za mogočnost lastne osebe." ~"V zgodovini vendarle
1303 V      |                 Sprva sem se res plašil lastnih misli, zdaj vem, da mislim
1304 XV     |        spoštujejo osebno ali podedovano lastnino." ~"To je maslo iluminatov –
1305 VIII   |              čisto ženski ali otroški – lastnosti zadosti da se je ob njih
1306 XXXIV  |               Kako bi že prišel? Saj ni lastovka. Potrpite, pride, ko pride." ~"
1307 XV     |            marveč zmerom le za Nemce in Latince?" ~"Modro, pametno je rekel,"
1308 IV     |          preimenitni spomeniki grške in latinske književnosti, brez njih
1309 V      |         cognoscas et ames et ut ad Eius laudem perpetuam pervenias – čas
1310 XX     |                 zvlekli s svojih pustih lazov." ~"Šentvidci jim prav gotovo
1311 XIX    |                  Nekaj je res, nekaj se lažeš," je rdela vsa vesela. ~"
1312 XXIX   |          kapiteljskega oskrbnika, da si le-ta ne bo do dijakov lastil
1313 XXV    |            pismo sem premlel že vse." ~"Lectorem unius libri timeo – bralca
1314 XV     |                spet predramila, preorje ledino za plemenito rašč naše večje
1315 XXXII  |                  Vozniki so izpregli in legli. ~"Slabè je kakor vedel,
1316 X      |                staro vino vedri srce in lehčá trudne noge." ~"Stara petica
1317 X      |           zraven nje pa natlačeno polna lekarna umnih zdravil ... ~Iz samostanskega
1318 IV     |          obednici je namesto določenega lektorja – bralca bral iz svetega
1319 XL     |               ne moreš mu do živega ... Ľel je. ~V samostanu so samovoljno
1320 XXXVII |               niste upirale, mile Jere, lene? Pa kaj? Samo ponosen človek
1321 XII    |                z goló~pometa metló prav lepó – ho-ho-ho." ~Preden sta
1322 XVII   |                da takih veš?" ~"Nikjer, lepotica, nikjer, žejen pa sem, da
1323 XIV    |                 se že skujal, bi bil to lepše povedal Neži, da reva ne
1324 VIII   |                  In so jo res precej: ~"Lepših fantov na sveti ni,~ko so
1325 VII    |               velika miza iz javorovega lesa, ob njih stoli in klopi:
1326 XV     |              noroglav zaletel je bil in lesen janzenist. In brez olike
1327 XXVII  |            mestnega obzidja in pokončne lesene in slamnate strehe velikih
1328 XXVIII |                 povelek me je pridrevil leskaj?" ~"Prej ko jo ustrižeš
1329 XVII   |                 s tolkovcem iz nezrelih lesnik." ~"Kaj je bolan, ka-li?"
1330 VII    |            priti le do Višnje gore. ~Na lesniki ob cesti je kos potresal
1331 XX     |                boste vi! Za vrata imate leso in jo kar odslanjate. Prava
1332 XV     |              branil. "Plazim se – drugi letajo, a sem srečen, ker mi dekle,
1333 X      |                Ženska je res že nekaj v letih, tudi vidi ne dobro in gluha
1334 XX     |               se že menili o vremenu in letini, le Poberè ga je ves čas
1335 X      |              tujo roko ..." ~Živel je z letino in zemljo, oko mu je drselo
1336 XXIII  |               tu rodil stiški kronist – letopisec pater Pavel Pucelj, in ker
1337 IV     |                 njih pa tudi ne bi bilo letopisja – pisane zgodovine iz vsega
1338 XXIII  |            cesti. Iz dolinskega kota na levi strani je zableščalo belo
1339 XXXVIII|            Pater Tonček pravi, da ti bo levica najbrž ohromela, ti pa čenčaš,
1340 III    |          opatijski sobani. Pred njim je ležalo pismo, ki mu ga je bil pravkar
1341 XXI    |                 v mehu, da ti duša spet leže počez." ~"Za te krčanske
1342 XV     |         smehljal, je pobesil oči; roka, ležeča na mizi, se mu je vznemirila
1343 XXVIII |             tesnil srce. ~"Morda pa kje ležita prav bolna?" jih je popravljal. ~"
1344 XXV    |               že vse." ~"Lectorem unius libri timeo – bralca ene same
1345 IX     |               menila. Slabetu so gorela lica in ušesa, starec si je nekaj
1346 XXXIII |              graščaku nekoliko zjasnilo lice. ~"Nikogar ni, ki Trlepom
1347 XV     |                ni nikogar nikjer, da bi likal ljudski jezik in knjige
1348 X      |              Jokat moram satu, kader mi∫lim na tu: ~V∫elej sem imel
1349 XV     |               pogovor med Kumerdejem in Linhartom. ~"Saj veš, kako je. Vsako
1350 XXIII  |            prejezdil nogo čez koleno, a Linhartova misel je ostala pri njem. ~"
1351 XXV    |                 skrivale zidanice, bele lise, in si mižikale z Malim
1352 XXXII  |           umirila. Nekje daleč je lajal lisjak, čisto blizu je bilo strah
1353 XXIII  |                 bil rad pregledal stare listine v samostanu očetov frančiškovcev. ~
1354 XXXVII |                 berač in kakor jesensko listje: vsak piš ga odfrkne Bog
1355 VIII   |                se jih moraš bati ti, ki ližeš meniške sklede." ~"Že res,
1356 VIII   |                  dokler te še mara kdo. Ljubček in škrjanček pojeta le spomladi
1357 X      |              strelja z očmi, kje bi kaj ljube zemljice dobil za svoje
1358 X      |                in Slabè so kar požirali ljubeznive menihove besede. ~"Tone,
1359 X      |        prevelike hvale. "Nič drugega." ~Ljubeznivi pater je naposled le moral
1360 XIV    |               pametnim sinovom, ki tako ljubijo nedolžno sestrico, pa ga
1361 VI     |          preživljaš toliko otrok?" ~"I, ljubim jih, pater. Kdor ljubi,
1362 V      |               vam pove?" ~"O, vsa učena Ljubljana ga čisla, plemiči in meščani
1363 VIII   |        bratovščino čolnarjev na Savi in Ljubljanici." ~"Privoščim jim," mu je
1364 V      |            Jožef II. ono leto pritisnil ljubljanskega frančiškovca Franca Ksaverija
1365 XXIX   |             uprl se je in mi zapretil z ljubljansko vlado in s cesarjem." ~"
1366 XXIX   |                vrag prefekta in njegove ljubljenčke dijake, slepi kapitelj in
1367 VIII   |          potrdil. ~Pater Antonij je bil ljubljenec vse stiške gospoščine. Z
1368 X      |                 žulje, ki se z njimi in ljubo zemljico že toliko sto in
1369 XX     |               občutljivostjo in z vročo ljubosumnostjo. ~"Nič ji ni do mene," si
1370 IV     |              živini pa je vendar velika ljudska šola za vsakogar, kdor se
1371 XV     |            prior, pomagala ustanavljati ljudske šole." ~"To je res," je
1372 IV     |                 pisal molitve v domačem ljudskem jeziku; v našem samostanu
1373 XLI    |            velikega oltarja; opat se je ločil od nje in šel, da bi slovo
1374 XXXIX  |                prosim, odpustite mi, ne ločiva se v žal misli." ~"O Trlep,
1375 XV     |             krotko ugovarjal. "'In pace locus eius et habitatio eius in
1376 IV     |             klarise v Ljubljani, Škofji Loki in Mekinjah in pa dominikanke
1377 XXX    |               Škoda, že danes bi morali lomastiti tja!" so prav bojeviti spet
1378 XL     |             globoko malho. ~Glavarja je lomila tiha togota. Kaj je hotel?
1379 VII    |             drugem kotu nasproti široki lončeni peči z dvema zapečkoma se
1380 XX     |               ste se, pravijo, ono leto lotili še opata samega in ga obrekli
1381 VII    |            sreče, potlej se neusmiljeno lotite še mene. Zakaj? Kaj sem
1382 VI     |                pazi, da naš samostanski lovec nič ne zve: on, veš, kar
1383 XI     |                mu rod pomni, in se zdaj lovi za vsako bíl, da bi se otel." ~"
1384 IV     |               je tožil pater oskrbnik. "Lovijo kar vse vprek." ~"Ondan,"
1385 XLI    |                njih glas se je odmikal, lovil in prepletal. ~V kapiteljski
1386 XXXIV  |                 stoj, tudi tebe bo grdo lovilo, ko v kratkem prigrmi pote
1387 IV     |               ribe premetavale. – 'Tudi lovim jih nekoliko,' se mi smeje. – '
1388 IV     |               dajatve in davščine. Tudi lovsko pravico je uredil. Divjačine
1389 XV     |           trdnemu mraku ukrešejo veliko luč." ~"A že ti, ki živijo zdaj,
1390 XX     |                bila zaman. Šel je še za lučaj daleč, pa se je pod Gradiščem
1391 XL     |            pozobal." ~"In jaz sem večni luči prilil nekaj olja, ki ste
1392 I      |                         I.~Po∫lu∫hajte, ludé, te be∫eide mojé,~Kaj vam
1393 IV     |           Navuka sa otroke inu kmeishke Ludy in naš pater prior je takisto
1394 XII    |                 za zlato mizo~sam sveti Lukež sedi in besedi:~O, pridi
1395 VII    |                so v naš jezik postavili luterani, zato ni, da bi ga bral,
1396 V      |                 da bi se po njih širilo luteransko krivoverstvo." ~"A slovenske
1397 XV     |                 V Nemčiji, glejte, so z Lutrom hoteli odpraviti cerkvene
1398 XXIX   |            goldinarji, ki jih je imel v mačku za pasom; "vem le, da se
1399 XXV    |              učenega življenja. Zdaj jo maham v Stično; pomenišil bi se
1400 XXV    |          Slabeta posebno tišči in da jo mahne še do samega cesarja, če
1401 XXI    |             Kuščarjekom. ~"Kar todle jo mahnem, da prej ko prej bušim med
1402 IX     |               ti je še treba, preden jo mahneš na pot." ~Vrbičev gospod
1403 XXVII  |             svojo pot, Slabè pa svojo. ~Mahnil jo je v znano krčmo, da
1404 XXXIII |               se veselo oddahnila in jo mahnila k Poloni. ~"Hvala Bogu,
1405 IV     |        samostanska obljuba?" ~"Kaj? Vis maior – višja sila jo razveže
1406 XV     |              Vsak veliki čas najde tudi majhne ljudi. Akademija je za nas
1407 V      |              držal in po malem trobil z majhnim rogom, da bi se tlačanske
1408 X      |                 sive rži in smukal živi mak, ki je tu, tam gorel iz
1409 XXIV   |                     stojkala ..." se je mala upirala. ~"No, pa stoj ali
1410 XX     |               do nje, toliko šentviških malharjev se gnete pred njo." ~"Nikar
1411 XV     |                 malopridnost velikih in malih, cerkvenih in svetnih, ni
1412 XXVII  |          ljudstvo podira oltarje starih malikov, zarja lepega, novega dne
1413 XVII   |                 blagoslovi novi oltar v malogabrovski cerkvi. Ljudi privre z vseh
1414 XX     |        Šentvidec. ~"Aha; človek tako le malokdaj užije tren veselja," je
1415 XI     |                 vsak dan izkazovalo. Le malokdo je odvezal mošnjiček, nerad
1416 XV     |               strn, a mudilo se jim ni, malomarno so delali in dosti postavali.
1417 V      |               ljubi bolj od svoejga, je malopriden in nima srca za ljudstvo,
1418 XXVII  |             zaman ozirali po oskrbniku. Malopridnež je precej sprevidel, kaj
1419 XXXII  |            nihče, škoda ni nobenega teh malopridnežev!" ~Zavore so odnehale, vozovi
1420 XXIII  |                 pravica zvrhoma meri le malopridnežu." ~"Samo videz je tak. Moder
1421 V      |       priporočal sam grof Kavnic, tisti malopridni in puhloglavi, a pri cesrju
1422 XX     |             vpil; "zato pa med njimi ni malopridnic, kakršne so Šentvidke." ~"
1423 II     |              ženska. V mladosti je bila malopridnica, očitna grešnica, zdaj pa,
1424 XXIX   |             Kakor da ni zadosti drugih, malopridnih in zijalastih bab, ki so
1425 XVIII  |             tudi Jezus sam kruh lomil z malopridnim cestninarjem." ~"Je, je,
1426 XV     |             tako so ga utrjevali, da ga malopridnost velikih in malih, cerkvenih
1427 XIV    |                 vas." ~"Neumna ne bodi, manjkalo se ti še bo ženinov!" ~"
1428 I      |              kakor mnoge druge večje in manjše stiške kmetije. ~Francè,
1429 XXXIX  |               čas.  "Ljubi moji, nič ne marajte," jih je ta ogovoril, "postava,
1430 II     |            silila za babico, pa je niso marale k sebi, tako je bila opravljiva. ~"
1431 XXXIII |                  ti pa Toneta, če ga še maraš." ~Zardela je po vsem obrazu
1432 XXXVIII|                 in na dobrih delih in v Marijinem varstvu živi ..." ~
1433 XXXVIII|               bila kakor izumrla, če je Marjanica ne bi dramila z veselim
1434 XVII   |                lotil kar Neže? Kaj bi z Markom? Zaljubjen moški je norec,
1435 XVII   |            poldne. Oči so mu obstale na Markovi domačiji visoko nad samostanom,
1436 I      |                da bi me dali Nograškemu Marku." ~"A kaj pravijo oče?"
1437 V      |                  družba samih učenih in marljivih mož obrodila več sadu." ~"
1438 XXIII  |            Prsti so in vedo, čemu so. A marsikateri menih je res le suha veja
1439 IV     |              vendar je gosposka le tako marsikoga obvarovala, da se ni selil
1440 XV     |               pečat tej dobi." ~"Nikar, Martine," se je Linhart skromno
1441 XV     |           podedovano lastnino." ~"To je maslo iluminatov – prosvetljencev ..." ~"...
1442 V      |               rad hvalil lepoto svojega materinskega jezika." ~"Slovenec, ki
1443 V      |          Vsakemu poštenemu človeku mora materinski jezik biti prvi in najlepši." ~"
1444 XLI    |               stiško zavetnico žalostno Materjo božjo ... " ~Menihi so glasno
1445 XXI    |                 se je kar bliskalo," je Matevek lagal. "In smrdele so kakor
1446 XXXIV  |            počasi odmeknil roko in se z Matevžkov tiho pomaknil venkaj. ~"
1447 XXXIV  |              saj je že tu," je segel po Matevžkovi čarovniji. "Kaj pa je to?" ~"
1448 X      |             Gabru mi je bilo nesti neke maže – polno klet ima že let
1449 VIII   |              bogata, da menihi vozov ne mažejo s kolomazom, marveč kar
1450 XVIII  |                 Trlepi se za nikomur ne mečejo." ~"No, no, kaj si voda,
1451 XIV    |             pravite, oče," se je Francè mečil, "ali bi le šla?" ~"Če hočeš,
1452 XVIII  |                 pa nevesta." ~"Zakaj ne mečite tudi nje, pater opat?" ~"
1453 XXXV   |              kolenih, "kaj se vendar že mečiš?" ~"No, že prav," je oče
1454 XXIII  |                za oko in srce in ker še medijo čebelam." ~A poštni voz
1455 XIV    |              reva ne bi zdaj od žalosti medlela in norela." ~"Trlep je debelo
1456 XVII   |            Francè, ki od bolne ljubezni medli in nori, mi vse koščice
1457 XXV    |               je napenjala v klanec pod Medvedjekom. Linhart je pokimal na levo,
1458 XLI    |                biti hudo!" so se mu oči meglile. ~Skočil je s skale in se
1459 XXXII  |                da so se mu misli začele megliti. Preden so vozovi priškripali
1460 X      |                 je Trlep govoril že ves mehak. "Z vaskomer ste bili dobri,
1461 XVIII  |               in da se tudi Francè lepo mehča, le očitno ponižati se še
1462 XXI    |           potrpi, mokrote je še nekaj v mehu, da ti duša spet leže počez." ~"
1463 XXVIII |                 strah ga je plašil. ~Za mejami in po stegneh se je že v
1464 IV     |               Ljubljani, Škofji Loki in Mekinjah in pa dominikanke v Velésalu,
1465 XIX    |         blebetal in lagal, kako je Tone mendral za njim in mu naročal pozdravov
1466 XXIII  |                spomine svojega kratkega menihovanja. ~"Le zakaj se samostani
1467 X      |                 kar požirali ljubeznive menihove besede. ~"Tone, tvoj drugi,
1468 XV     |          ljudstva. To hočejo zatreti in menijo, da se ptolej odpre raj
1469 VII    |              Počivamo, kaj beremo in se menimo o delu drugega tedna." ~"
1470 XVIII  |            Primskovčan pač videl, da se menita s Francetom, sinom imenitnega
1471 XXIV   |                 O, pa res! V Stični ste menišili, kajne? – Pa vi tudi, če
1472 XXXI   |                   Nàk, ne bom ga brusil meniškega praga!" je ves poln napuha
1473 XX     |            zadosti oster jezik in so se meniškim bajtarjem kačjepično odrezovali. ~"
1474 XIII   |            zrojil. "Moj oče so mož, med meniškimi podrepniki ni nobenega takega,
1475 IV     |               zanje velja le de missa a mensam – nekoliko moliti in brez
1476 XX     |              jim Stična da slovo!" ~"Na merek moraš vzeti tudi Šentvidce.
1477 V      |           dokler se ji še moram." ~"Kam merite?" ga je opat debelo gledal. ~"
1478 IX     |                 Malega Gabra bi se smel meriti z njim. ~"Aha ... ljubezen ...,"
1479 VIII   |             morejo več, le merijo ga na mernike. In vse to, pravite, vzemó
1480 VIII   |                 beži! Tisto z maslom in mernikom je neumna pravljica. Kaj
1481 XXXVIII|                 in pogleda skozi okno. ~Mesečina je sijala, noč je bila tiha,
1482 X      |            zidinam, ki so se bleščale v mesečini. ~"Ali nam bo res iti in
1483 XXVII  |                 voznik je odvrl, izpred mestnih vrat se je slišal neki vrišč. ~"
1484 XXVII  |          meščanov, ki so se gnetli pred mestnimi vrati. ~Zdaj je tudi Slabeta
1485 XXV    |               cesti se je dvignil mlad, mestno oblečen človek in pozdravil
1486 XXIV   |                  še malo, pa bo v Novem mesu." ~"Danes ne bo mogel do
1487 XL     |                 ki ga dobimo!" je Trlep metal mednje. ~"Graščak? Ne maramo
1488 XXXVII |              kar z neba, vi sami ste jo metali za njimi. Ali ni res, Trlep?" ~"
1489 XXVII  |            gledal, ko ga je ob dijaškem metežu roka srbela, da bi udaril,
1490 XXIX   |                 pogledal ni, pisarniški metli v veži pa je pod noge vrgel
1491 XII    |                  ta mlada z goló~pometa metló prav lepó – ho-ho-ho." ~
1492 II     |           Krtuca!" ~"I, Neža, kaj se ti meša?" ~"Podnevi ljudi opravljate,
1493 VII    |              res ni nič sram?" ~"Kaj se mešate v življenje tlačana? Vidite
1494 VIII   |                 bi se bil mogel zadosti mešati vanj. ~"Gledala bom tebe,
1495 IV     |                 tlačan, kakor gospod in meščan, in da sme vsem soditi le
1496 XXIII  |                 o gosposkih višnjanskih meščanih. ~Voz je pridrdral do Hudega.
1497 XXVII  |               pridrdral v veliko krdelo meščanov, ki so se gnetli pred mestnimi
1498 XXXIII |               bo," ji je Francè poredno mežikal. ~"Da," ji je tudi Trlep
1499 X      |                 večer, ki je nastajal z migajočimi zvedzdami, je že pokojno
1500 XVII   |                  ji je Matevžek poredno migal. "Le pridi brž sem in daj,
1501 XVIII  |               drugod. ~Cerkvica svetega Mihaela, vsa ozaljšana in pobeljena,
1502 XV     |              podse, njeni dohodki so ga mikali." ~"Obogatel ne bi bil,