Chapter

1503 XXXVII |              Zakaj pa se niste upirale, mile Jere, lene? Pa kaj? Samo
1504 IV     |                vsdigneni, o Bog, bodi u∫mileni. ~Sobota je bila, ob sobotah
1505 X      |             gradičku je postal in se od milobe nasmehnil širnim samostanskim
1506 XXXVI  |           košček kruha, ki bi mi ga kdo milostno vrgel: sam si ga poiščem,
1507 VI     |                    O, prevzetija jih že mineva, nova cesarska postava jim
1508 XLI    |                  lavu vsamem. ~In že so minevali poslednji dnevi, ki jih
1509 VIII   |                Ko je samostanska kočija minila Pljusko, so zaprta vežna
1510 XXXIX  |         razgnala, je človeško zmotna in minljiva. In ni nas začudila, saj
1511 V      |                vas? Veste kaj: opravite minutio – puščajte si kri, že dolgo
1512 VII    |              možitev dekle France ga je mirila. A da se mu je ponosni Trlep
1513 XX     |               da je tako. Srce se mu je mirilo, misli, lepe in že čisto
1514 XXXIII |                tale dva, njun oče sem" ~Mirna, a trda Trlepova odločnost
1515 XXIX   |            postave?" je že za spoznanje mirneje vprašal. ~In Slabè mu je
1516 VIII   |              njim sta hodili vedrost in mirnost, za seboj je puščal utolaženost
1517 XXXIII |              Nace, drugi ostanite tu in mirujte. "A če se v eni uri ne vrnemo,
1518 VII    |            posebno vero, z neko posebno miselnostjo o čednosti in čistosti." ~"
1519 III    |            zadosti hudega jezika, sicer mislili, da mi je prav, kar je njegov
1520 XL     |               takimle uporom?" ~"Nič ne mislimo, samo maramo ga ne. To naj
1521 V      |               njim. O slovenskem jeziku mislita on in Linharta, kakor vi,
1522 IV     |           ženskih, ki zanje velja le de missa a mensam – nekoliko moliti
1523 XL     |                srebrnina; še po opatovi mitri in palici, po prstanu in
1524 XLI    |           opatje: na glavi je imel belo mitro, v roki krivo opatjo palico,
1525 XXIX   |                 in goldinarčke posnel v miznico. "Ti sam skrbi, da sèl že
1526 VII    |                 skrbela. Tudi priorjevo mišljenje mu ni bilo všeč. ~Molče,
1527 V      |                vse je, le škof ni ne po mišljenju ne po življenju." ~"Tako
1528 XXV    |              zidanice, bele lise, in si mižikale z Malim in Velikim Gabrom.  "
1529 XXXVIII|              dobro," je Trlep pošali in mižiknil Pljuskarici, ki je vsa rdeča
1530 V      |                 sicer bi očetovo versko mlačnost zanesel prav pred samostanska
1531 IV     |                sobotah se je opat že iz mladega postil, ker je ta dan posvečen
1532 XXV    |           nejevoljen ozrl po prevzetnem mladem človeku. ~"Res je," je Kuralt
1533 XIV    |               rad pritegnil. ~"Naj vsaj mladim ostanem v lepem spominu,"
1534 XVI    |        Gabrovcih, o Poberetu in Trlepu. Mladima dvema je treba pomagati,
1535 XXVII  |         prizadeli in vendar zmagali." ~"Mladina se budi," je Linhart sam
1536 IV     |                 znanosti in ne pučujejo mladine." ~"In vendar so le samostani
1537 II     |                grada suhopeta ženska. V mladosti je bila malopridnica, očitna
1538 XX     |                 molčal in gredoč smukal mladovje iz grmičja, ki se je pobešalo
1539 IV     |               Skoraj vsi patri, posebno mlajši, so na vso moč hvalili cesarja,
1540 VIII   |               bila še plemenska in prav mlečna." ~"Če menih zdajle res
1541 XXXII  |             Ančka ga je silila s toplim mlekom in mu glavo zdaj pa zdaj
1542 XII    |            mleko se je zahvalil, češ po mleku ga rado črviči v trebuhu. ~"
1543 I      |                 in lazi razmetana kakor mnoge druge večje in manjše stiške
1544 XX     |                 se je trgala iz onemele množice, pred cerkvijo kmalu ni
1545 XI     |             samega!"  Trlep in Tone sta močala, sitno jima je bilo. ~"Saj
1546 XL     |                ponovil s hujšo voljo in močjo. Ves v skrbeh je urnega
1547 XXXIV  |                nakanil?" ~"Oči s takimi močmi ima človek, ki je majhen
1548 XV     |                pravic po njihovem ni in močna da je le tista oblast, ki
1549 XXXIX  |                jo se je bližala kočija, močneje in glasneje je trobil strežaj. ~
1550 XVII   |              zdravih deklet, pridnih in močnih pa že tako, graščansko naložen
1551 X      |                 da bi se odpočil in kaj modrega pomenil, pa te ni. Samo
1552 XV     |               zna več?" ~"Platon, grški modrijan, je vse znanje imenoval
1553 XXIX   |                molče smehljal Slabetovi modriji. ~"Mislim, da bi bilo že
1554 XIX    |               potreboval, da bi z njimi modril zaljubljene ljudi." ~Pa
1555 V      |               je opat odmahnil. "Kdo je modroslovec? Mož, učen, preučen, ki
1556 V      |               tudi o modroslovju." ~"E, modroslovje," je opat odmahnil. "Kdo
1557 V      |               veliko je že pisal tudi o modroslovju." ~"E, modroslovje," je
1558 V      |             sapientiam – po vednosti do modrosti." ~"Res je, scire amare
1559 X      |                je menih kakor tolažil; "modruj ali ne, nikdar ti ne bo
1560 XXVII  |               sonca so zlatili beli pas mogočnega mestnega obzidja in pokončne
1561 X      |            pride več semkaj." ~"Kdo ve? Mogočnež je, do sebe ne da." ~"Nak,"
1562 XXIX   |           prednji izbi kakor preoblečen mogočnik, ki takole voha in tiplje,
1563 XXIX   |                kako mu bo govoriti pred mogočnim glavarjem. ~"Nak, skopariti
1564 XV     |            oblast jim je, za čast in za mogočnost lastne osebe." ~"V zgodovini
1565 I      |                 hajte, ludé, te be∫eide mojé,~Kaj vam imam poveidat inu
1566 I      |               vendar pater opat tišči v mojega očeta, da bi me dali Nograškemu
1567 VII    |                Najprej v brazdo stopite mojemu sinu in mu nogo podstavljate,
1568 X      |             veselega smeha. ~"Kaj ti je mojim fantom?" ~"Da le joka ni,
1569 XVIII  |           žlobudravost." ~"Brez muke ni moke," je razumel župnik, "brez
1570 XL     |                 poln povsod. ~"O, sakra mokra," so se možje spogledovali, "
1571 XIX    |                 ti jih prinesel še lepo mokre in gorke." ~Polona se je
1572 XXI    |           prehodil danes." ~"Le potrpi, mokrote je še nekaj v mehu, da ti
1573 XXXV   |             vroče. ~"Matevžek, ali znaš molčati?" se je ustopil pred pevčka.  "
1574 XXI    |                je Tone dregnil od sramu molčečega pevčka. "Počačsen si kakor
1575 XXXVII |          slehernega je bilo nekako sram moledovanja, ko so si menihi samo že
1576 XXIV   |            umečil Sotečana!" mu je srce molilo. ~Gledal je po dolini, a
1577 IV     |               res preti huda nevarnost. Molit, vsi molite, da se nas bog
1578 IV     |               missa a mensam – nekoliko moliti in brez skrbi živeti," se
1579 III    |             petih; po konventni maši in molitvah v koru pa je stopil za gospodarstvom
1580 XXIX   |               mu nadrobil gorkih kozjih molitvic, češ da se pritoži do same
1581 XV     |            Brigido?" je Kuralt pretrgal molk. ~"Dobro, prav dobro," se
1582 IV     |           samostanu?" ~"Ita, ita, extra monasterium non est vita – da, da, lepo,
1583 X      |               skrbi. ~"Soseske bi ti jo morale zložiti." ~"Prav zato sem
1584 XIV    |              slà poslal v Mali Gaber. ~"Morata v Stično, pater opat hoče!"
1585 XX     |                    Neža in jaz veva, da morava tvojemu očetu reči dobro
1586 V      |            samostana, sam pojdem." ~"Ne morete, ne smete, svete obljube
1587 XXVI   |               je, da se kar odločiti ne moreva." ~Odgovor Krajinčanom ni
1588 XXXVIII|           včaraj ves dan tu neko žalost moril, kakor je hotel povedati,
1589 VII    |        zhastyvrejdniga inu Bogajjezhiga mosha Tomasa a Kampsi, Ordna Regularskih
1590 XIX    |                 čez vodo kakor hodi čez most. Kaj tak človek hoče, nikoli
1591 V      |               dvorišča in zabobnela čez mostič Stičnice. ~V kočiji sta
1592 VI     |                 da, otroci zmerom votek motajo materi. Kaj pa ti dela mož?" ~"
1593 XXXII  |                 vedo, da se voznik mora motati ob zavori in ne utegne paziti,
1594 XXI    |            preklete babe čarovniške, me motijo, da ne najdem poti iz hoste.
1595 XL     |                 imajo ali vile, kopačo, motiko, ali cepec, koso, sekiro."
1596 XXI    |                  Zakaj si se tako dolgo motil pri Slabetu ali kje in še
1597 XXXIV  |             obraz. ~"Hudo bo, če ga boš motila in plašila. Na miru ga pusti,
1598 XV     |          pririnili do cesarja, da bi ga motili z učenostjo in brezbožnostjo.
1599 X      |                  in naš čut nas večkrat motita." ~"Kaj sem otodile res
1600 XXXIII |               je zaprl!" ~"Ne utegne se motiti z vami, pojdite, odkoder
1601 XXXI   |                da so dobre in prave." ~"Motiš se, v upor te vodijo, v
1602 XXXII  |                  ranjenec je zaječal in motno spregledal. ~"Pustite ga,
1603 XXVIII |              grajski, kdor prezgubljeno motovili po njih gospoščini." ~Po
1604 X      |                 me ni bila misel, da bi motovilil tudi po Malem Gabru, le
1605 XV     |              kimal Linhartu: "kaj pa ti motoviliš? Ali se ti nevesta kuja,
1606 XXVII  |                 so Jeniču brž prerezali motvoz na rokah in ga urno odveli
1607 XXIX   |                poskočil, ustrašil se je moškega kmeta; po prstih je brž
1608 XXX    |           vročimi očmi smehljal svojima moškima sinovoma. ~"Huda je tudi,
1609 XXVII  |                oblastnega, kako urno ti mošnjá v kapitelj?" so nekateri
1610 XI     |       izkazovalo. Le malokdo je odvezal mošnjiček, nerad spustil petico, še
1611 X      |               vino, stara vera in čvrst možak – to je res kaj vredno." ~"
1612 X      |              beli menih nasmehnil obema možakoma, "kod pa hodiš? Pridem,
1613 XXVI   |                 hoteli vedeti, kaj žene možata sinova imenitnega Trlepa. ~"
1614 IV     |               čebelice, te dobre, svete može gotovo usliši," je opat
1615 XXXVI  |         pomagati. " ~"Že prav, že prav: možite in ženite se kakor vas je
1616 VII    |            premagal. Pa to ga ni peklo, možitev dekle France ga je mirila.
1617 XIV    |                 je."~"Ni mi ga treba ob možitvi, saj imam vas." ~"Neumna
1618 XXXVIII|                E, moj dan se je nagnil, mrači se že," je kakor sam vase
1619 XV     |               kaj poreče pater opat?" ~"Mračnjak je," je privzdignil ramo, "
1620 XXVIII |        gospoščini." ~Po Matevžku so šli mravljinci groze. "Da te hudir!" se
1621 XXVIII |                  bolje bo zate in zame. Mrkni še nocoj in očetu Trlepu
1622 XXIII  |                dvignil pogled in z očmi mrknil po sivem zidovju starega
1623 VI     |                obrazu mu je za tren oči mrknila komaj vidna senca. ~
1624 XX     |             veseljak. "Saj so menihi že mrknili in za varuha krščanskih
1625 IV     |                 ki je do zdaj molčal in mrko gledal predse. "Samostani,
1626 VI     |                 se stresne: sklenil je, mrtev je ... Ali ni čudež, tako
1627 VII    |                sedmimi meči v srcu in z mrtvim Jezusom na kolenih.  Ko
1628 XXXII  |                potipljem jaz, bo precej mrzel!" je tudi Slabè poprijel
1629 V      |             jezika." ~"Le jezuiti so ga mrzili in mu očitali, da je tudi
1630 XV     |          Kumerdej menil. ~"In vendar ga mrzim," je Linhart povedal. "Rajnki
1631 X      |                se priženi k Rogačici na Mrzlem polju. Ženska je res že
1632 X      |            čeprav v svoji vihravi glavi msili, da so zaprta in zadelana
1633 VII    |             škoda zdelo konj, da bi jih mučili po vročini. Pred nočjo jim
1634 XXI    |                 vasica ga je gostila in mudila in nobena ga ni pojila z
1635 XXXIII |              vas bom klical še kdaj, ne mudite, vsi spet pridite!" ~Možje
1636 VIII   |                 ti, mladi furman, si pa muj ...!" ~"Ali si slišal, Matevžek,
1637 XI     |               Ko se ne moreš izmotati z muko, poskusi s kljuko," je Vrbičev
1638 XXV    |     božjepotnikov ne na Primskovo ne na Muljavo ne na Krko?" ~"Ker božjepotnikov
1639 XXVI   |               so jim pomagali črički in murni, po travniku so škrtali
1640 X      |               tebe, da bi mi jo pomagal nabirati." ~Postala sta in se zmenila,
1641 V      |                   Samo bogoslovnega ali nabožnega dela nobenega ne. Kakšen
1642 XI     |              odpravil po srenjah, da bi nabrala potnino do cesarja. ~"Otroci,"
1643 XVIII  |           praznik, zijal se je vse črno nabralo iz stiške gospoščine in
1644 XXIII  |                travnik dozori, si kosec nabrusi koso in pokosi tudi cvetke,
1645 XVII   |             božja." ~"Kje pa si se spet nacedil, da takih veš?" ~"Nikjer,
1646 XI     |                ti pijano dere, živinsko naceja in še druge napaja. Ali
1647 XXVIII |                 a spotoma se mi spet ne nacejaj, brž brž pozvej, kje sta
1648 IX     |                ki se je med vozniški še nacejal z vinom, se je poredno nasmehnil.
1649 XXVIII |                je še drugi, Franceta in Naceta pa odnikoder. ~Trlepa je
1650 XXIV   |               kje ji je brat, pojdita z Nacetom kar precej tja." ~
1651 XXXIX  |                 ostanemo vsaj v duhu še nadalje vkup vsi." ~Trlepu so solze
1652 XV     |                in ljubezen," je Linhart nadaljeval, "saj me prav to oboje kuje
1653 V      |         onemogla." ~"V posameznih se je nadaljevala, zdaj pa spet lepo deluje." ~"
1654 XXVII  |                 je bistri Slabè ustavil nadaljnje zabavljanje. ~"Stiški menihi
1655 XXXII  |                 ne boš." ~Bali so se še nadaljnjih nevarnosti, pomoč srčnega
1656 XXXV   |               skrivila lasu, ni nikogar nadlegovala, ni nikjer nič škodovala.
1657 XXXVIII|                   Spati ne morem več in nadložen sem menda tudi že ves; še
1658 XXII   |                do cesarja!" ~"Da, takih nadrobi glavarju, pa boš videl,
1659 XVII   |               na videz jezil. "Takih mu nadrobim, da me bo pomnil še tri
1660 XXVI   |                 Jurko utegne prav kmalu nadrobiti." ~"Če se mi brat kmalu
1661 XXXVIII|                 iz zeli in medu, da vam naduha precej zgine brez sledu
1662 XXXVIII|                še krehati bi moral prav nadušljivo, pa bi bil pravi starec!" ~
1663 IV     |           godrnjal pater, ki mu je bilo nadzirati delo na polju. "Tlačani
1664 XV     |             Kumerdej, učen slovničar in nadzornik vseh deželnih šol, drugi
1665 XXXI   |               spusti moja fanta, naj ne nagaja Slabetu in naj ne guli tlačanov." ~"
1666 XV     |            kimal, "povsod so mi župniki nagajali, češ, šol ni treba, po njih
1667 XXXVII |                gosposka bi utegnila kaj nagajati, čeprav jo postavijo nove
1668 XXXII  |              bežiš pred kom, da si tako nagel?" ~Tudi Slabè jih je spoznal;
1669 X      |                 v okno. "Tudi dan se že nagiba." ~"Ni sile, dnevi so dolgi;
1670 XXVII  |                   se je Linhart vedečno nagibal iz voza. ~"Novomeščani niso
1671 XX     |            kvišku. Sonce se je že močno nagibalo, a škrjanček je z neba še
1672 XXXIII |           čeprav je bil kar vesel svoje nagle odločitve, saj je res prav,
1673 XXVIII |              kakor je kesneje pravil, v naglici še povedal, kar mu je Tone
1674 II     |                          II.~Francetova naglovitost je močno poparila nerodno
1675 XXXVIII|               tiru." ~"E, moj dan se je nagnil, mrači se že," je kakor
1676 XXIV   |         nasmehnil. Punčki se je glavica nagnila nazaj, iz modrih očk in
1677 IV     |              pomenka. ~"Bratje," jih je nagovoril, "neko pismo dobrega prijatelja
1678 XXXVIII|                izmed vseh Stični zmerom najbližji. Pa ta je zdaj najrajši
1679 XXIV   |               otrok mojih se usmili, da najdejo svojo srečo ..." ~"Tone,"
1680 XL     |           iščemo že dolgo let, pa ga ne najdemo zadosti," se je opat smehljal.~"
1681 X      |           vredno." ~"Vsega obenem pa ne najdete, pa če v daljavo in širjavo
1682 XVIII  |                 hiši. Za mizo potlej že najdeva še katero besedo."  "Opat
1683 XVI    |                 ne podnevi ne ponoči. A najhuje ga je tiščala zavest, da
1684 XVI    |                bi se jokal. ~In v tiste najhujše dneve je Poberè vèn in vèn
1685 XXX    |               valpta pa zapremo!" so se najhujši dušali. ~"Ali pa ju za péto
1686 XII    |                nagajal, če bi zvedel za najin domenek." ~"Beži, beži!
1687 XI     |             opravi," je Trlep želel; "o najinem domenku pa še nič ne pravi
1688 XXIII  |                bilo." ~"Delo samo je že najlepša molitev." ~"Nikar! Tako
1689 XXXVII |                 precej pokazali sedež v najlepšem kraju nebes." ~"Še sreča,
1690 XXXIX  |            ljubi." ~"Ljudstvo! O, to je najnehvaležnejša drhal na svetu!" se je spesnilo
1691 V      |             Menih, povprečen človek, je najsrečnejše bitje na svetu. V miru,
1692 XXXVIII|               Stični. ~"Pevec je vendar najsrečnejši človek na svetu," se je
1693 VI     |              Lepi konji," jih je Janez, najstarejši, meril z očmi. "Le čemu
1694 VII    |                 svetnikov in svetnic, a največja je bila tista, ki je pomenila
1695 VI     |                 je povedala o ljubezni, največji čednosti!" se je opat čudil
1696 XVII   |                in vso pot svedral zvite nakane, kako bo iz Marka pulil
1697 XXVI   |             vaju, saj ne vemo, kaj vama nakani grad, če zve, da sta tu." ~"
1698 XXI    |                 če bi mu čarovnice bile nakanile takih, kakršnih so jih nocoj
1699 XL     |             vrtni brajdi, sem včeraj po naključju spazil in pozobal." ~"In
1700 XXXVI  |                 zapusti, kje drugje vam nakloni srečo, saj ste dobri in
1701 XV     |        obljubili: ~"Cesarsko službo vam naklonimo, le pripravite se, kmalu
1702 XV     |           večnim pogubljenjem, ki si ga nakoplje, kdor hodi v šolo." ~"Bojijo
1703 IX     |              kdo je kmet; le nesreče si nakoplješ in žalosti naprtiš meni." ~"
1704 XXVI   |                 ne vrne, se še meni kaj nakreti. Bojim se obeh, graščaka
1705 XXVIII |               bi vsaj vedeli, kaj se je nakretilo?" ~"Nikogar nimam, da bi
1706 X      |          poslušal njegove molitve in mu nalagal pokoro in trpljenje duševnih
1707 XL     |               dolžnosti mi prtijo sitne naloge." ~"Še danes pošljem po
1708 XXVIII |                    Če sta se kaj preveč nalokala vina iz teh krajev, jima
1709 XVII   |           močnih pa že tako, graščansko naložen senen voz bi speljali sami
1710 XXXVII |               grad in mu potlej še šibo namakali, da vas je z njo krotovičil!" ~"
1711 V      |         zveličanje duše bodi poglavitni namen vsemu našemu prizadevanju." ~"
1712 XXVI   |               bi bilo treba, kam sta se namenila. ~"Krajinška dekleta so
1713 XXXII  |                je hotel naprej." ~"Anti namenjeno mu je bilo." ~"Saj se mi
1714 XV     |             kažejo le majhen del svojih namer. Tako marsikdo vidi v tej
1715 XV     |               Prior se je spomnil svoje namere in urno odšel. ~"Ta uskoči,
1716 XXXI   |               Vidiš, kako lepo se ti je namerilo, ko je za tvoje slabične
1717 XXXIII |                 oče postavil za svojega namestnika, tako se je molče vdal. ~
1718 IV     |           prelomil post. ~V obednici je namesto določenega lektorja – bralca
1719 XV     |             državni hlapec, zaprisežen, nameščen in privezan v pusti pisarni." ~"
1720 XXXII  |           ovijala z debelo prteno krpo, namočečno v hladni vodi. ~"Jurko,"
1721 XXXIV  |              glavo polaga v hladni vodi namočene platnene krpe. ~Matevžek
1722 XXIII  |               jaz bil včasih nejevoljen nanje. Zatopiš se v delo, ujameš
1723 XXVI   |             mleka ne bom." ~"No, saj ni napačen, če je rekel tako." ~"E,
1724 XXIV   |              krevsal sedem ur." ~"Nista napačna," se je Trlep obrnil. "In
1725 VII    |              bodi." ~"Glejte, niso bili napačni, če so nam odpirali sveto
1726 XXXII  |             njegov tovariš, že niso več napadali, le branili so se in odmikali
1727 XI     |             živinsko naceja in še druge napaja. Ali je to varčnost?" ~"
1728 XVII   |                 samim presnim zeljem in napajali s tolkovcem iz nezrelih
1729 VII    |                     Samo eno so storili napak," je Tone pomagal, "to,
1730 III    |                 vse." – "Če pojdete, bo nápak za nas in za nekaterega
1731 XIX    |               in mu veleli, naj se urno napase in ne preveč napije. ~"Do
1732 XXXIII |        poskočila, "čakajta, precej vaju napasem, precej!" ~"Tako je prav,
1733 XXXII  |              Konji se morajo spočiti in napasti," so gnali svojo, "dolg
1734 XI     |        cesarjevi postavi, si kmet kmalu napehá, kar mu je treba." ~"Graščaka
1735 XXIII  |              Cesta se je kmalu nekoliko napela in potegnila ob hosti nad
1736 XXXVII |               za prav škoda," je ta oni napeljeval; "če pa jih je res volja,
1737 XXV    |           menila z njim. - ~Cesta se je napenjala v klanec pod Medvedjekom.
1738 XXXI   |            povedal zdaj?" ~"Nisi, še se napihuješ." ~"No, povem pa drugič,
1739 XIX    |                urno napase in ne preveč napije. ~"Do Slabeta jo ustrizi
1740 XL     |                so se junaki biriči grdo napili samostanskega vina in da
1741 XV     |            dvorec na Starem trgu in brž napisal, kar ga je tiščalo. Pisanje
1742 V      |                  Tiste knjige niso bile napisane iz čiste ljubezni, marveč
1743 XXVIII |                  pa veselja se ni mogel napiti, prevelik strah mu je tesnil
1744 XX     |           zdravje, Francè – pij!" so mu napivali. ~"I, kaj pa te je prineslo
1745 IX     |            Jurko, pa ne, da bi spet kaj napletal?" jo je tiho skrbelo. "Že
1746 XXVIII |               bi graščak zvedel, da kaj napletam zoper njega, bi zmanjkalo
1747 XXXVIII|               vas." ~"Trlep, z vinom me napoji, strašno sem žejen; pil
1748 XXI    |                delo usmiljenja, žejnega napojiti; napil pa se nisem." ~"Napil,
1749 XX     |           stiška zemlja gre Stičanom!" ~Napomenek o zemlji jih je ugreval
1750 IV     |             nesreče, taka ali take," je naposeled rahlo ugovarjal. ~"A če
1751 XI     |          naročal. ~"Kaj pa so ti menihi napoti?" se je Slabè delal. ~"Meniške
1752 XXVI   |               jima je velel oče, precej napotila h Krki, da bi Poloni povedala,
1753 XXV    |               kakršen si ti – precej te napravi za prošta!" ~"In če me ne – ?"
1754 XXXVIII|                Še to bi rad učakal, kaj napravijo s Stično," se je bolnik
1755 XXXIII |                  Privrela bi na grad na napravila strašen poboj in polomaj,"
1756 VII    |               da si že v soboto opoldne napravimo delopust."~"Lepa navada,
1757 XI     |             Slabè pohvalil; "zdaj pa mi napravite še eno pisanje, da dobim
1758 XV     |                okrajšale pot do večjega napredka," je Kumerdej dvomil. "Šol
1759 XXVI   |                 Gorje si ga mu, kdor si naprti nalogo, pehati se za druge." ~"
1760 IX     |                 si nakoplješ in žalosti naprtiš meni." ~"Krivica se godi
1761 XXXI   |           meniškega praga!" je ves poln napuha kmalu postajal. "Vse bi
1762 VII    |                 da bi jo človek utegnil naraobe razumeti?" je Trlep, že
1763 V      |        znanstveno delo, čerpav je bil v naravoslovju še večji učenjak." ~"Zakaj
1764 XV     |          krepostno in pošteno življenje naredi človeka, da je ljub Bogu." ~"
1765 XXXIX  |             precej?" se je že zmogel. ~"Narobe! Nihče ne sme nikamor, dokler
1766 VI     |             senico. Dva sta prinesla po naročaj sena in ga vrgla pred konje,
1767 X      |              zvedzdami, je že pokojno v naročju držal božji svet, ko se
1768 VII    |             Slejda inu Navuka Christusa nashiga Isvelizherja. Tiga visoku
1769 XXXVII |       naslednikom." ~"Ali je cesar njih naslednik?" so se upirali. "Dadó naj,
1770 XXXVII |             imajo, morajo vse zapustiti naslednikom." ~"Ali je cesar njih naslednik?"
1771 XXXII  |               Saj ni nič," se je skušal nasmehniti. "Opravil, glej, sem pa
1772 X      |               čaka. ~Gorak večer, ki je nastajal z migajočimi zvedzdami,
1773 XV     |                 ni treba, po njih da bi nastale same zmede, še sveto pismo
1774 IX     |              sem ga bil lepo počesal in nasvedral." ~"Vse zaman. Čez leto
1775 XIX    |              glavarju je skrbeti, da se natančno izpolnjuje vse cesarske
1776 X      |            bistrile duha, zraven nje pa natlačeno polna lekarna umnih zdravil ... ~
1777 XII    |                 Polona nasmehnila in mu natočila močne pijače. ~Kar je s
1778 XXXII  |            Sveti Ani, se je nekemu vozu natrlo kolo. To jih je zamudilo,
1779 XX     |                neumnem rekla, kar so ji natrobezljale opravljive stiške babe.
1780 XXIX   |                še poslušal ne bi ... In natrobim mu jih, da bo gledal kakor
1781 XXXIV  |                boli glava." ~"Ker mu je natrta," je odkimala. "Uroke, če
1782 XV     |                da sem se v Stični dosti naučil; drugje se ne bi bil mogel." ~"
1783 IV     |               za vsakogar, kdor se hoče naučiti umnega kmetovanja." ~"Prav
1784 XVI    |                jih zato ni prijel noben nauk, ker je tudi samostan bil
1785 XVI    |               poželkom ženó za blodnimi nauki novega časa." ~Hudo mu je,
1786 XXIII  |               da ustrežeš tistim starim navadam. A te navade – upiraj se
1787 XXIII  |             tistim starim navadam. A te navade – upiraj se ali ne! – so
1788 XXIX   |            postavljal hude besede? Nak, navaden kmet že ni mož, ki se nič
1789 XXII   |            gledal nazaj, glejmo naprej! Navadimo se, da nam je živeti iz
1790 XXXIX  |              duhovnov, bratje pa obleko navadnih svetnih ljudi. ~"Te pravice
1791 IV     |           suženjstva," se je mlad menih navduševal. ~"Da, tlačanski človek
1792 XXXVII |                jih je Vrbičev gospod že naveličal. "Zdaj rajši ne zamudite,
1793 VI     |                 smehljal, a Šmarec je z navihanim smehom po vsem obrazu že
1794 XXXIII |               da bi otela vaju in ušesa navila graščaku!" ~Fanta sta kar
1795 XX     |              Gabra." ~"Ti, če jih le ni navrtal za kako njivo, da bi mu
1796 XXXII  |             vozovi so počasi odškripali navzdol, vozniki so poprijeli grjačo,
1797 XXXVIII|              Primi ga, Pazi, primi!" je naščuval psa. Pa ta je le priskočil
1798 XIII   |                 ni rekla, kar je rekla, naščuvali so jo." ~"Kaj naj bi bil
1799 IV     |                  Vse, kar hodi in teče, naščuvati za ubogo divjadjo! Kakšne
1800 XVII   |            pripravljajo, dosti strni so naželi." ~"Tudi kje drugje je tako,"
1801 XVII   |              potreben, v ustih pa se mi nèba prijemlje suha, raskava
1802 XV     |                v miru počiva, duša pa v nebesih prebiva." ~"Škof sem, škof
1803 XXIV   |                 pogled mu je obvisel na nebesu. Visoko visoko so se vozili
1804 X      |                zaprta in zadelana kakor nebeški raj grešni duši." ~Smejoče
1805 XXXVII |                 vendarle prišla vsaj do nebeških vrat in se bo ob sodbi izkazalo,
1806 XX     |        opravljive stiške babe. In če ti nebi bil taka vihra, bi bil lahko
1807 XV     |             izkazala, opat je bil čisto nedolžen, le opravljivci so jih dobili
1808 IV     |           skoraj bil tudi zaradi takega nedolžnega lova.." ~"Bog daj cesarju
1809 II     |                vam je storil Trlep, kaj nedolžni otrok?"~"Meni nič, a tebe
1810 XXXI   |              Sila ni dobra nikjer in je nedovoljena po starih in tudi po novih
1811 V      |               svetni duhovni in laiki – neduhovni." ~"Da, učenost se je iz
1812 XV     |                 ko brž priskrbi." ~"Vse negotovosti so krive tele reforme –
1813 XIII   |              zame." ~Franceta je oblilo neizrečensko veselje. Če bi bil cesar
1814 V      |               in mu očitali, da je tudi nejevernik, ker se je družil s protestantskimi
1815 X      |               da je človek ves vrden od nejga. Pa to naj bi že bilo, saj
1816 XXXI   |             jemljó oblast nad njimi." ~"Neka oblast mora biti." ~"Samo
1817 XXVIII |               dvema, tremi dnevi sta se nekam zgubila." ~"Glej ga, na
1818 XXI    |             sproži kamen in se zatrklja nekamo daleč in globoko. ~"Jezus
1819 III    |          pojdete, bo nápak za nas in za nekaterega še," je hribec jokavo odmajal
1820 XXVII  |              Jeničevo sestro!" ~"Da, že nekaterikrat ga je z burklami podila,
1821 XXXVIII|                 učakal?" ga je nosilo v nekdanje, srečnejše dni. "Pa saj
1822 XXXII  |             leze proti Sveti Ani, se je nekemu vozu natrlo kolo. To jih
1823 I      |              Trlepa iz Malega Gabra, po nekih opravkih mudil v Šentvidu.
1824 XL     |               bi radi?" ~"Ne vem, zoper nekoga rohnijo in v rokah imajo
1825 XVI    |             vkup pa trdi in grdi, čisto nekrščanski in brez vsake umske vzgoje ...
1826 X      |               počenili vsi graščaki, ki nekrščansko dero tlačana." ~Slabetu
1827 V      |               Gabra. O, Trlep je versko nemaren in nravno nevaren ... Svojega
1828 XV     |           ljudstvo, marveč zmerom le za Nemce in Latince?" ~"Modro, pametno
1829 XV     |          preurediti življenje." ~"Že. V Nemčiji, glejte, so z Lutrom hoteli
1830 V      |              samostan in pekle nekatere nemeniške besede, ki jih je otodile
1831 IV     |                bi se pripravili, da vas nemila usoda ne prehiti. Do zdaj
1832 XXVIII |               tistih vešč v Kuščarjeku. Nemilo ga je dregnilo tudi zdaj,
1833 X      |               nobene, misel na današnji nemirni dan mu je ponižala glavo.  "
1834 V      |               Slovenec štuli za učenika nemškega jezika." ~"Le jezuiti so
1835 V      |                  ki je na Dunaju gladil nemški jezi, da so ga nekateri
1836 XXI    |              mene pa po petju!" ~Kar ti nenadno dihne veter, strahotna hosta
1837 XXXIII |                zoper mene," je naposled neodločno rekel. ~"Kdor vam je pravil
1838 IX     |                 je bil Slabè, čeprav še neoženjen. Samo Trlep iz Malega Gabra
1839 XXI    |             sanja o tebi, podnevi pa od nepočakanosti brska in milo kokljá kakor
1840 XXXV   |               je pater poredno pogledal nepočakljivo nevesto. ~"Zvedeti vendar
1841 V      |                  Zabresti hočete v greh nepokorščine. Varujte se vsaj kazni,
1842 VIII   |                imamo zadosti in dobrih, nepotrbni so – kakor menihi in nune,"
1843 XV     |         sporočil, da je stiški samostan nepotreben in da ovira ljudski napredek,"
1844 XV     |               Jebačin pravi, da je šola nepotrebna in ljudstvu samo škodljiva." ~"
1845 XXXII  |             kako neumno se je spuščal v nepotrebno nevarnost. Mar bi bil poslušal
1846 XL     |            skril ali utajil." ~Dolžitev nepoštenosti je menihe hudo spekla, vendar
1847 II     |               je rdela. ~"In da si bila neprijazna tudi s Francetom," je nalašč
1848 XXXVII |               željó. ~"Kakor je čas res neprikladen," je tudi Trlep potlej povzemal, "
1849 XVIII  |           silila je v hišo, Ančka jo je nerada prinesla noter. ~Otročiček
1850 XXVII  |            velel!" ~Možem, ki so res le neradi storili, kar jim je oskrbnik
1851 XI     |                nerad spustil petico, še nerajši dvojačo. ~"Ti, zdaj pa skrbi,
1852 V      |               rogom, da bi se tlačanske nerode lepo umikale s ceste; prebito
1853 XIII   |         odlomastila in storila kaj prav nerodnega. ~A ko sta se oče in Tone
1854 IX     |                 a jaz sem v vihri in po nerodnem bokal pomel z mize. Pljuskarica
1855 XI     |                  vet, deli∫h, pokasen: ~Nerodneshu petize, ~po∫hten mu varshet
1856 XIV    |                 imentni Trlep, s svojim nerodnim grehom daje v jezike čisti
1857 XXI    |              polje." ~"Biba leze, tovor nese. To in vse do zadnje dlake
1858 VIII   |                tresel,~ko je Jezus križ nesel,~je venček spleten,~Mariji
1859 XXXIX  |                da ga prevred ne zgubiš; neskušena vdova ga teže ujame kakor
1860 IX     |          zaropoče, če bi Sotečan še kaj neslanaril. Nova postava je taka, da
1861 V      |              domače, pekliti s težavami neslovničnega pismenega jezika." ~Prior
1862 XIV    |          ihtečim johotom razodela, kako nespametno je govorila s Francetom. ~"
1863 III    |               Da, kaj bo, kaj bo, če se nesrečna cesarjeva ihta kako ne poleže?"
1864 XXXVIII|                še na Grm, da bi obiskal nesrečnega pevčka. ~"Saj ni hudega,
1865 IV     |        svetovalcev in včasih preurno in nesrečno roko." ~"Errare humanum –
1866 X      |                Velikem Gabru mi je bilo nesti neke maže – polno klet ima
1867 XXXII  |               še enkrat zakadim vanj." ~Nestrpno je hodil spraševat služabnika
1868 XXXVII |            Vrbičevemu gospodu, "ubog in nesvoboden človek ni za nič." ~"Vedite
1869 XVII   |               jokala. ~"Le stoj, burovž netrlepni!" se je na videz jezil. "
1870 XXX    |                rada vleče na dolgo nit; neučakljiva je le, kadar ji človek mora
1871 X      |                 danes, jutri nemara kaj neumnega počeli. ~Da bi bil sam s
1872 XIII   |                  da ji je že žal tistih neumnih besdi, kmalu bo dala glas
1873 XXXI   |                od začudenja postal. "In nevarne tudi, Trlep." ~"Vem, zato
1874 XXXII  |                 tudi mudilo se jim je z nevarnega kraja; omedlelega so tudi
1875 XXXII  |                Bali so se še nadaljnjih nevarnosti, pomoč srčnega Slabeta jim
1876 XXIII  |             Svetna duhovščina je puhla, nevedna in včasih prav posvetna,
1877 XV     |      podpihujejo, naj ne priznava svoje nevednosti." ~"Ne priznava, ker veruje,
1878 VII    |             steni in pred opata položil neveliko, v črno usnje vezano knjigo
1879 X      |               sveti naš dom ...?" mu je nevesela misel kalila oči. ~Vse življenje,
1880 III    |              mizi in se spet zagledal v neveselo pismo, pa v njem le ni našel
1881 XV     |                Linhart se bržkone skuja nevesti in spet zleze v kuto; Stične,
1882 XV     |               da," je Kumerdej gladil, "nevestica ti je res prav čudovito
1883 XVII   |           Zaljubjen moški je norec, ves nezaupen in poln sumničenj, prave
1884 XII    |               korcem vode trikrat oblil neznatno rano, se obrnil in tiho
1885 XVII   |                 napajali s tolkovcem iz nezrelih lesnik." ~"Kaj je bolan,
1886 VII    |                njem je tudi kaj, kar bi nešolan človek utegnil razumeti
1887 XX     |               saj jo poznaš, tisto Nežo nežasto." ~Franceta je grabilo,
1888 XIII   |               vroč pripovedoval, "zdaj, Nežek; ni nobene zavire več, kadar
1889 XIV    |                 ne more pozabiti tistih Nežinih besedi." ~"Najsi so, kakršne
1890 V      |                boljši." ~"O, Linhart je nežna, pesniška duša; prav zato,
1891 XV     |          prekucij v Cerkvi; oblastno in ničemurno so se rvali le za posvetno,
1892 VIII   |               menihe, posebno stiške? Z ničigaršnjo, pa jih vendarle, saj veš." ~"
1893 XXX    |                in jih pehati v ječo!" ~"Nikarta!" ju je oče krotil. "Samo
1894 X      |                tolažil; "modruj ali ne, nikdar ti ne bo vse očitno. Zadosti
1895 XVII   |                       Hudiča ni bilo od nikoder. Ozrl se je, po Tekavnici,
1896 XXIII  |          Šentvida in s cerkvico svetega Nikolaja, belo ovčico vrh starega
1897 XL     |                 obpotnih vaseh. Pa se z nikomer ni več menil o potresu,
1898 XXII   |             Trlep svetoval. "Če denarja nimaš s seboj, jaz ti ga dam –
1899 VIII   |             krčmah," je kimal Matevžek, nizek in droban človek. ~Bil je
1900 XXXVI  |               altarjem oblubili~Sdaj tu nizh ne vela, ~Ze∫ar v∫im ∫lavu
1901 XXII   |                  se je Slabè domislil. "Njegova beseda je zmerom in povsod
1902 XXIV   |                z obema ročkama oklenila njegovega kolena. Obraz se mu je zasvetil
1903 III    |               Nograški Marko bi jo rad, njegovemu očetu sem že skoraj obljubil,
1904 XXVII  |                 če bo treba, in z vsemi njegovimi biriči!" se je veril, ko
1905 XV     |                le cokel ne bilo v njej! Njen predsednik Gušič bi rad
1906 X      |                 vtika, zmerom te pasejo njene oči." ~"Saj to ne boli;
1907 XV     |                je hotel spraviti podse, njeni dohodki so ga mikali." ~"
1908 XV     |                     Človeških pravic po njihovem ni in močna da je le tista
1909 XXVII  |               dijaki zvedeli, kaj preti njihovemu tovarišu, in so med velikim
1910 XXXVII |                še huje pa mu je bilo za njihovo zemljo. Naposled je po Matevžku
1911 XXVI   |               skrb se je prijemala tudi njiju, upanje vseh treh se je
1912 XXXIX  |               knjižnice in lekarne in z njiv in vrtov, je v samostan
1913 IX     |             Slabè je še posedel. ~"Bela njiva, črna ral, moder mož jo
1914 V      |               in se zagledal po zorečih njivah. ~
1915 III    |             smehljale širokim in dolgim njivam same zoreče strni, ki se
1916 XX     |               jih le ni navrtal za kako njivo, da bi mu jo zapisali, preden
1917 XXX    |                 veselja, da je tudi oče njunih misli. ~"Stopita," jima
1918 VIII   |                 ti je. Menihu tudi tako nobenemu ne bo treba stradati, le
1919 XXV    |                 revsknil. "Ali niste za nobeno rabo na vsem božjem svetu,
1920 XL     |             regnila samostanska vrata. "Nočemo graščaka! Menihi naj ostanejo!" ~
1921 XXI    |                 počene od strahu, izpod nog pa se mu sproži kamen in
1922 VI     |                resi je sedel na zadnjih nogah, z ušesi strigel in me prijazno
1923 XV     |                Mislim, da mi je z obema nogama stopiti v življenje, se
1924 XV     |            žvižgal paglavec in z bosimi nogami repeškal po rjavih kalužah. ~
1925 XXI    |               primake spravilo ob um in nogé?" ~"No, da si le živ in
1926 X      |                 ne morem! – na eni sami nogi še stoji in od bridke ljubezni
1927 I      |             mojega očeta, da bi me dali Nograškemu Marku." ~"A kaj pravijo
1928 XIII   |                 opat vendar pretental z Nograškim?" so mu gorele oči. ~"Ne
1929 XVII   |             proti Gabrju. ~"Naravnost k Nograšku se drevi," je Matevžek poredno
1930 XVII   |               in za srčne bolečine tudi Nogrškega Marka; opravljivi Stičani
1931 IV     |                  ita, extra monasterium non est vita – da, da, lepo,
1932 XL     |                   Mislim, da bi se radi norčevali z menoj, kajne?" se je Buzet
1933 VIII   |               pari, Bog pa ljudi." ~"Ne norčuj se s takimi stvarmi, saj
1934 XVII   |              Markom? Zaljubjen moški je norec, ves nezaupen in poln sumničenj,
1935 XXIX   |               dijake, slepi kapitelj in norega oskrbnika! ~Jezen je počil
1936 XIV    |              zdaj od žalosti medlela in norela." ~"Trlep je debelo gledal.
1937 XXIX   |            hudiča, ki mu je preveč grel noro kri. Oskrbnik Pugelj ne
1938 XIX    |             ljudi." ~Pa res. Mladost je norost, rajši skače čez vodo kakor
1939 XXIX   |                bi graščak prav urno pod nos dobil tisto pisanje." ~Segel
1940 XX     |               Saj pravim, noge me slabo nosijo. Še do tod se ne bi bil
1941 XXXVIII|                sem torej učakal?" ga je nosilo v nekdanje, srečnejše dni. "
1942 XXXIX  |                  Cesar mi je prepovedal nositi posvečeno meniško obleko,"
1943 XX     |                 in togotno puhnil skozi nosnice. ~"Ali jo je že snubil pri
1944 XV     |            opravljivci so jih dobili po nosu." ~"In cesarica ga je posihmal
1945 X      |                 do bližjega ...? Ondile notri je velika velika knjižnica
1946 XXV    |               dežél res sili neki čisto nov čas. Dosihmal prava ga jara
1947 XXIII  |                vozom iz Ljubljane proti Novemu mestu odpeljala Anton Linhart
1948 XXXV   |               se črna vojska vrne, pa z novicami brž brž priteci do mene!" ~
1949 XV     |        privzdignil ramo, "upira se vsem novim cesarjevim postavam." ~Vladni
1950 XXV    |              tri leta ne sme sprejemati novincev?" ~"Nak, nisem vedel," se
1951 XXII   |              treba kupovati pravice pri novomeškem glavarju, če bi naši menihi
1952 XV     |                 so krive tele reforme – novotarije," je Kuralt godrnjal. "In
1953 IX     |           plamen jim jezlja iz gobca in nozdrvi. – Kdo je to?"  "Kdo neki,
1954 V      |                se počlovečila. In to je npredek." ~"Bog ve, ali res je.
1955 V      |              Trlep je versko nemaren in nravno nevaren ... Svojega velikega
1956 VIII   |          nepotrbni so – kakor menihi in nune," se je dušal posebno hud
1957 XV     |          hodniki na dvorišču, stolnica, nunska, šentpetrska in križanska
1958 XXI    |                in prepeval lepe, a tudi obaltne pesmi. ~Od vasi do vasi
1959 VI     |               izlegel," je čustvoval in občudoval potlej, travnik in hoste,
1960 XVIII  |                in mašo vendarle uhajalo občudovanje: Trlep je res Trlep! Kako
1961 IV     |                  bratje, da jaz cesarja občudujem in hvalim za vse, kar počenja,"
1962 V      |             življenja izživel po svoje, občuti ob vsak uri, da je – suženj
1963 XXXI   |             draži ga, Francè in Nace bi občutila njegovo jezo." ~"Ne več,
1964 XX     |                 se je bóla s trlepovsko občutljivostjo in z vročo ljubosumnostjo. ~"
1965 XXIII  |                okolico in drsel po umno obdelanem meniškem polju. Samostanski
1966 IV     |             pride v last tistemu, ki jo obdeluje v potu svojega obraza in
1967 XV     |                s seboj in zemljo, ki jo obdelujejo, a graščaki se branijo,
1968 X      |            postavo, da je zemlja, ki jo obdelujem, tudi moja in da smem z
1969 X      |                hoče, samo zemlja, ki jo obdelujemo, naj pride v pravo našo
1970 XL     |                vam daje pravico do take obdolžitve?" so ga prijemali še drugi. ~"
1971 XL     |            drhaljo biričev. Te je Buzet obdržal, glavarju pa svetoval, naj
1972 XXXVI  |                da si vso meniško zemljo obdrži cesarska gosposka," se je
1973 V      |                 srednjeveška navada." ~"Obedientia – pokoriti se ji morate!" ~"
1974 IV     |              pisma patrom in bratom med obedom, po obedu z vsemi v kapeli
1975 IV     |                in bratom med obedom, po obedu z vsemi v kapeli opravil
1976 XXVI   |              meni kaj nakreti. Bojim se obeh, graščaka in valpta, strašno
1977 XXI    |              staro smreko in jo objel z obena rokama. "Pomagajte, ljudje,
1978 XXXIX  |              ometuj z dobrotami, da sam oberačiš: če te kaj spodnese, ga
1979 X      |            drugam, si pač beraško malho obesi čez ramo in pojde – svet
1980 XXX    |             dušali. ~"Ali pa ju za péto obesimo in grad zažgemo!" ~"Najpravše
1981 XXV    |               tem takem početi zdaj?" ~"Obesite se!" je Kuralt revsknil. "
1982 XVII   |                 dni pred smrtjo za lase obesiti, če mi precej zdajle daš
1983 XI     |           Skrbel bom," je Slabè poredno obetal, "samo skoči ne vame, če
1984 XXXVII |                 nas kdo umno ali neumno obeša zakonski jarem?" ~"I, gospodarna
1985 II     |                da bo Krtuca s to novico obhitela vso vas. ~"I, nič, glej
1986 XXIII  |            Linhart je molčal, oči so mu obiskovale doline in gričevje, ki jih
1987 V      |                 Anton Linhart." ~"Torej obiskujete tega našega uskoka?" ~"Tudi
1988 XLI    |               mi∫lu bom. ~Sdaj va∫ lepu objamem, ~Od v∫ih ∫lavu vsamem. ~
1989 XIV    |             zdrahe delajo med ljudmi in objedajo, kar jim ni nič mar. ~"Meni,
1990 XX     |               za njim." ~"Le koga boste objedali, ko menihov več ne bo?" ~"
1991 XXI    |              dotipal staro smreko in jo objel z obena rokama. "Pomagajte,
1992 IX     |              Slabè se je smehljal in jo objemal z očmi, obenem pa ji prizanesljivo
1993 I      |            kakor bi hotel pozdraviti in objeti Poberevino, ki ga je prijazno
1994 XIV    |           Franceta ni bilo več blizu. Z objokanimi očmi je poniglavila okoli
1995 XV     |               pooblačilo in stemnilo, v oblačju nad mestom je vrelo in bobnelo. ~"
1996 XXIV   |               visoko so se vozili belil oblački, sonce je sijalo, vroče
1997 XXIX   |              mož, ki že v veži vsakogar oblaja?" ~"Aha! Tak res? Kar do
1998 XXIX   |                 drugič tako grdo več ne oblajaš človeka, ki si pride pravice
1999 XXIX   |                 hiše mu je pot zastopil oblasten služabnik: ~"Stoj, teslo
2000 XXVII  |              tak poglejte ga no, Puglja oblastnega, kako urno ti mošnjá v kapitelj?"
2001 XXXIII |              nista branila, kakor ondan oblastnemu valptu, precej sta povedala
2002 XV     |           homatij in prekucij v Cerkvi; oblastno in ničemurno so se rvali