Chapter

2003 XXXIX  |                  Patri in fratri naj si oblečejo obleko svetnih duhovnov,
2004 XX     |               naj se brž ko brž pražnje oblečeva in na ves splav pritečeva
2005 XXXVII |              prav razmotalo," so Trlepa obletale zgolj spokorne, prav nič
2006 I      |                druge vesele misli so ga obletavale vso pot, da je, ko je prisopihal
2007 XII    |            Potreben bi bil, strup me je obletel." ~Postal je zgovoren, o
2008 XXXII  |                 so se pognale naprej in obletele vse, zavoljo katerih se
2009 VIII   |                ji je najlepše cvetje že obletelo, mora biti še vesela, če
2010 XIV    |             mislimi. ~Spotoma so Trlepa obletovale še druge, hujše misli. Kaj
2011 XXXIII |                pa so ga vendarle začele obletovati hude skrbi. Kaj če se komu
2012 XX     |             pogledal. ~"Kaj? Najprej mi obletuješ hčer in ji blodiš pamet,
2013 XXXII  |            pokati pištole. ~Na cesti je obležalo troje razbojnikov, en voznik
2014 XII    |                je s korcem vode trikrat oblil neznatno rano, se obrnil
2015 XIII   |              pognal zame." ~Franceta je oblilo neizrečensko veselje. Če
2016 XXXVI  |                še ne vem," so ga samega oblivale solze, anti smilili so se
2017 IV     |                     In naša samostanska obljuba?" ~"Kaj? Vis maior – višja
2018 XXXI   |               obljubili." ~"Kdor preveč obljubi, se mora zadolžiti." ~"Hm,"
2019 XIV    |          priženi na Slabetovino, pa vam obljubim, da se kujavca spet zbogata." ~
2020 XXXI   |            rekel otodile. – Pater opat, obljubite mi to." ~"Ne morem, z vojsko
2021 XI     |              godi." ~"O, če bi mu mogel obljubiti, da jih cesar dá pod meniško
2022 XXXVI  |               pervolili, ~Pred altarjem oblubili~Sdaj tu nizh ne vela, ~Ze∫
2023 XIX    |               ne morem pustiti táke, še obnjo bi bil." ~"Pa počakajva,
2024 XV     |                dohodki so ga mikali." ~"Obogatel ne bi bil, kakor tudi cesarski
2025 XV     |           škofijski dvorec z arkadami – obokanimi hodniki na dvorišču, stolnica,
2026 XXXII  |            dosti pomenila. ~Slabè se je obotavljal. ~"Konji se morajo spočiti
2027 XV     |               se je krhal, v okna so se obračale oči. Nevihta je minevala,
2028 XI     |              cesarja." ~Ko so po večjem obrali stiško, so prišli tudi v
2029 XXV    |           Primskovem, vsa reber je bila obrasla s trsjem, ki so se vanj
2030 XXXIII |                gospod s hudim, togotnim obrazom. ~"No, kaj je?" je revsknil. "
2031 XVIII  |                spotoma mu je v misli na obred in mašo vendarle uhajalo
2032 X      |           veljavnih mož, a sama da tudi obredeta nekaj srenj.  "Če kaj dosežeš,
2033 XX     |            lotili še opata samega in ga obrekli tako grdo, da vas je kar
2034 VII    |             usnje vezano knjigo z rdečo obrezo. ~Opat jo je odprl in prebral
2035 XXVII  |               ulicah. ~"Ha, pa se je le obrisal za lepo Jeničevo sestro!" ~"
2036 XXXVII |                 naj, pa je, cesar se pa obriši, kaj mu mar naša zemlja!" ~"
2037 III    |                 je lani razodela, ga ne obrne. ~"In vendar ga moram ukriviti,"
2038 XXXVI  |                 Čas je, da korak in oči obrnemo v svet. Bolje je imeti kruh
2039 XXV    |              pokimal na levo, tja so se obrnile oči vseh. Najlepši del Témeniške
2040 XXXIII |                 miru," je Nace prosil, "obrnimo se rajši lepo domov." ~"
2041 X      |                je tako, Bog te sprejmi! Obrniva, domov pojdiva, tam se pogovoriva!" ~
2042 VII    |                vendar je iluminat – ves obrnjen v novi čas, ves okužen z
2043 V      |                 učenih in marljivih mož obrodila več sadu." ~"Za tisti čas –
2044 XXXVII |          čebelje panje. ~"Tudi sadje je obrodilo, da so se veje kar šibile." ~"
2045 XXVI   |          naravnost, nekateri prag moraš obrusiti."  Nejevoljna sta koračila
2046 X      |              prior odpeljala, so Trlepi obsedeli in se ujezili. ~"Prerahlo
2047 XVII   |              umikala, "v cerkev stečem, obseden je, če ponorel ni." ~"Jaz
2048 XXXII  |                 Gaber in kakor brez uma obstala ob Slabetovi postelji. ~
2049 XVII   |                 že na poldne. Oči so mu obstale na Markovi domačiji visoko
2050 XXXII  |           ustavil. Tudi drugi vozovi so obstali. "Slabè, zdaj pomagaj!"
2051 XXXVI  |       avstrijskih deželah, to je vedel, obstanejo, cesar sam jim je obljubil.
2052 IV     |              drevesom." ~"Tako vendarle obstanemo, če je količkaj pravice
2053 VIII   |            tiste vrste človek, ki mu ni obstanka v enem kraju. Zmerom je
2054 XL     |          prisopihal nazaj. "Samostan je obstopilo vse črno tlačanov." ~"Križ
2055 XL     |                 se je takisto podsmešno obtožil mlad frater; "gozdek, ki
2056 XVII   |                do nje?" je kar ječal od obupa in togote. ~"Oče", se je
2057 VI     |             pretaknil skoraj že vse, je obupal in primotoglavil v domače
2058 X      |                 oni," se je menih delal obupanega. Še nikoli nisem nikogar
2059 XXII   |            Vrbičev gospod ščuval. "Kdor obupuje, ne zmaguje!" ~"Ali ni čudno,
2060 XXXVI  |                udari cesarjeva roka, ne obupujte, Bog vas ne zapusti, kje
2061 XXXVIII|             Kadar me je najbolj vilo za obutev ali za obleko, mi je vselej
2062 XXXV   |                obstal na njih zaprašeni obutvi. ~Trlep je v kratkem pomisleku
2063 IV     |              gosposka le tako marsikoga obvarovala, da se ni selil z dežja
2064 XIX    |               jo res imaš?" se je Slabè obveselil. "Saj sem takih podobic
2065 XI     |                 si le že prišel!" se je obveselila brata in prijazno pozdravila
2066 VII    |           najrajši poskočil, tako so ga obveselile opatove besede. Svatovske
2067 VIII   |                 pater Tonček uravnal in obvezal nogo, mi je svetoval, naj
2068 XXIV   |            Dvignil je oči, pogled mu je obvisel na nebesu. Visoko visoko
2069 XXVII  |             beli pas mogočnega mestnega obzidja in pokončne lesene in slamnate
2070 XXIV   |                 Trlep ga je gledal, a v očeh mu ni bilo jeze, prej dobrota
2071 XXXIV  |            predpasniku in ga dvignila k očem. ~"Ali si za svatbo že pripravila
2072 XII    |                se obrnil in tiho zmolil očenaš. ~Fantičku se je vse vkup
2073 XII    |                       XII.~Čez dva, tri očenaše je pridrobencal Matevžek. ~"
2074 IV     |           cesarja, ki je dal zmeriti in oceniti vso udelano zemljo, da bi
2075 XXXI   |                 Poberevini in jo bistro ocenjeval. "Ko bi se le tudi Tonetu
2076 XIII   |                sreče, tako ga je ganila očetna pohvala. ~"Pa vendar si
2077 X      |                pravi? Da nikamor noče z očetnega doma, za Trlepovino hoče
2078 XXIV   |              sam!" so fantje pritegnili očetovi misli. ~Trlep je skočil
2079 V      |               sme dobiti Neže, sicer bi očetovo versko mlačnost zanesel
2080 V      |           poštena vest mi nič hudega ne očita. Ne morem pomagati, da sem
2081 VIII   |               zase in svet, mu še rajši očitajo, da je skriti hinavec. In
2082 XX     |               bil opravil bolje," si je očital. "Oče pravijo prav, Poberè
2083 V      |              jezuiti so ga mrzili in mu očitali, da je tudi nejevernik,
2084 X      |             Prav na dnu srca so opatovi očitki vendarle boleli Trlepa,
2085 II     |          mladosti je bila malopridnica, očitna grešnica, zdaj pa, ko je
2086 XXXVI  |          prestopil in pogledal v tla. ~"Očitne ni več treba, saj že vem
2087 XXIV   |                nagnila nazaj, iz modrih očk in rdečih ustk se je smehlajl
2088 XXXIII |            Francè in Nace sta se veselo oddahnila in jo mahnila k Poloni. ~"
2089 XII    |                 bolj varno." ~Vsi so se oddahnili, najbolj pa Polona, ki se
2090 VI     |         graščina ni imela večjih, so se oddihavali močni konji. ~"Cesar striže
2091 VI     |                in z njimi odrgnili in z odejo pokrili spenjene konje. ~"
2092 XXXIX  |              izdajsko počene nate in te odere še na meh!" ~"Da, hvaležnosti
2093 XXXVII |            jesensko listje: vsak piš ga odfrkne Bog vedi kam!" ~Možje so
2094 XXIX   |                je velel brez moje volje odganjati človeka, ki hoče do mene?"
2095 XIV    |              kesala, da ga je tako grdo odgnala. ~"Kaj ti je, Neža?" se
2096 I      |              tlači, vso noč je ne morem odgnati." ~"O, zvezdo na pet rogljev
2097 XX     |              ponujal obe roki, pa mu še odgovarjati nisem prav znal." ~Drugi
2098 XVII   |               Ali sta se kaj bola?" ~Ni odgovorila, prevelika ihta ji je vzela
2099 XXXII  |                ran božjih – ." Ni mogla odgovoriti, jok jo je posilil. ~"Saj
2100 VII    |                 gospoda sedla, je Trlep odgrnil prt s hlebca in ponudil: ~"
2101 XLI    |              sem rekel," se je neki mož odhrkal, hudo je udarilo Trlepa:
2102 XXXIX  |               je star pater brisal oči, oditi pa le moramo, kakor da smo
2103 XXXII  |            prednje sobe, s tremi biriči odjahal naravnost v Sotesko." ~"
2104 XXXIV  |                   Ker mu je natrta," je odkimala. "Uroke, če res so, mu pa
2105 XX     |            skrivil, prej ne pojdeva, še odkimati bi sicer nama utegnil –
2106 XVIII  |                 če po maši z gospodi ne odklonite nekoliko zajtrka v moji
2107 VI     |                 sliši táko, da bi se ji odkril do tal." ~"Tako je tudi
2108 XX     |                vnanji ljudje skoraj kar odkrivali." ~"Še tehle gosposkih Šentvidcev
2109 XL     |                    In mislite, da se ga odkrižate s takimle uporom?" ~"Nič
2110 XXXII  |                mislil; "če bo kaj dolgo odlašal, se pač še enkrat zakadim
2111 XXXVI  |              Francè postal. ~"Še so tu. Odlašati ne smemo. Kar moreš danes,
2112 XXXIX  |             Pokesaj in spovej se, pa ti odleže." ~"Pokesal sem se že, zdaj
2113 XXXIX  |         strežejo bolnikom in se tudi ne odlikujejo "in studiis" – v znanostih. ~"
2114 XI     |                oženi." ~"Meni samemu je odločati, kam in kako se oženim,
2115 III    |             ukriviti," se je pater opat odločeval, "sicer mi ga začno posnemati
2116 VII    |                peklom in hudičem, če se odloči, da bi prišla v našo hišo!"
2117 V      |                 in želje. ~"Kmalu se bo odločilo," je veselo upal. ~Opatu
2118 X      |                Vsako stvar, ki se zanjo odločim, dobro preudarim." ~"Naša
2119 XXVI   |                toliko jih je, da se kar odločiti ne moreva." ~Odgovor Krajinčanom
2120 XXXIII |               bil kar vesel svoje nagle odločitve, saj je res prav, da se
2121 XV     |           cesarski niso z graščaki tako odločni kakor so s samostani. Koliko
2122 XXIX   |              upal po svoje besedičiti z odločnim možem. ~"Tàk pa reci, da
2123 XXIX   |               da je za to tu!" je Slabè odločno in trdo stopil naprej. "
2124 XXXIII |                  Mirna, a trda Trlepova odločnost je graščaka čisto zmešala,
2125 XIII   |                prehuda sta, v Stično bi odlomastila in storila kaj prav nerodnega. ~
2126 II     |                 dejala, da bi poroko še odložila. Novice o Trlepu so ji bile
2127 XXXIV  |                 ne bo." ~Pljuskarica je odmahnila. ~"Slabè, veste, je tudi
2128 XXVI   |            Jurko ne vrne." ~"Nikar!" je odmajevala. "Prej ko umakneta pete
2129 XXXVII |                 Saj res: patra opata so odmakale Nežine solze, Pljuskaričino
2130 XXIX   |                 da se je metla strahoma odmaknila. "Do glavarja hočem, samo
2131 III    |                pobožen petdesetlen mož, odmaševal že ob petih; po konventni
2132 XXXIV  |             zaspal je. ~Pater je počasi odmeknil roko in se z Matevžkov tiho
2133 XXV    |                 se ti pravica precej ne odmeri," ga je tudi Linhart ščuval. ~"
2134 IV     |             zemljo, da bi se pravičneje odmerjale dajatve in davščine. Tudi
2135 XXXIX  |              rog; njegov otožni glas je odmeval po vsej stiški dolini. ~"
2136 XXI    |                 tulil na pomagaj, da je odmevalo po vsej dolini od Ceste
2137 XLI    |                zvonili; njih glas se je odmikal, lovil in prepletal. ~V
2138 XXXVI  |                  Potrta in ponižana sta odmotoglavila tudi Trlep in Francè. ~"
2139 XLI    |              jokala. Le počasi in kakor odmrli so se potlej ljudje motali
2140 XV     |                se je Kuralt vnemal, "ne odnehajmo, pa zmagamo!" ~"Tale naš
2141 XXXII  |             nekoliko primake." ~Tako je odnehal in ostal. Kasno popoldne
2142 VII    |              nasmehnil. ~"Saj Franca bi odnehala, ker ve, da bi ji mi punčko
2143 XXXII  |              malopridnežev!" ~Zavore so odnehale, vozovi so počasi odškripali
2144 V      |             čaka, kdaj mu bo priteči in odnesti, kar mu bo všeč." ~"Habeat –
2145 XXIX   |             Gaber pojdem," je sklenil; "odondod pozvem, ali je glavar že
2146 V      |               Cesar ne mara apostatov – odpadnikov. Zaprl ga je v graško prisilno
2147 X      |            zemljica naša, vstaneš in ga odpahneš, kdor te še ne duši s krivično,
2148 XXIV   |              seboj, ju vržemo dol in se odpelješ ti sam!" so fantje pritegnili
2149 VII    |               in jih podpira, si nebesa odpira," je Janez povedal za vse. ~
2150 XX     |              glasno pičil; "samo Trlepi odpirajo tako mogočno." ~"Zato pa
2151 VII    |                 bili napačni, če so nam odpirali sveto pismo." ~"Krivoverci
2152 XI     |               Pojdimo na moj dom, da se odpočijemo in da vidim, kako mi je
2153 X      |                 hodiš? Pridem, da bi se odpočil in kaj modrega pomenil,
2154 XXXVII |                Le Trlep si kar ni mogel odpomoči. Novice, ki jih je s Francetom
2155 XI     |                 pismo, ki mu ga je bilo odposlati." ~"Kaj pa, če bi pismo
2156 XII    |             Preden sta se Trlep in Tone odpravila domov, je Slabè povedal
2157 XV     |              glejte, so z Lutrom hoteli odpraviti cerkvene zmede in povzdigovati
2158 XI     |                 nemara že zvedel, da se odpravlja do cesarja. ~"Pa Vrbičev
2159 XXIV   |               naročal Slabetu, ki se je odpravljal v Novo mesto. ~"In ne govori
2160 VII    |              smehljale. ~Gospoda sta se odpravljala. ~"Tudi deklo ti priskrbim,"
2161 XI     |           poklicala brata. ~"Ali se res odpravljaš do cesarja?" ga je ta naravnost
2162 VII    |                ga nam beli menihi niste odprli?" ~"Tudi meni je žal," se
2163 X      |                 naj bo, pa se mu gotovo odpro zakonska nebesa, čeprav
2164 VII    |                 je glasno, okno je bilo odprto. Sinovi so se zunaj spogledali
2165 XXXIX  |               sem vam. Kesam se prosim, odpustite mi, ne ločiva se v žal misli." ~"
2166 XIV    |            človek ne bi mogel krščansko odpustiti." ~"Jaz, pater opat, sem
2167 VII    |                ga prilika premotila."  "Odrasel je, ne morem ga prikleniti." ~"
2168 VI     |                 Trlep in njegovi štirje odrasli sinovi, sami veliki, močni
2169 XX     |            nisva nič." ~Francè ni mogel odreči; še vesel je bil, da pride
2170 VII    |               Kako pa Francè??" je opat odredal pogovor. "Kaj počenja?" ~"
2171 XXVI   |               Polona, ki je do zdaj vsa odrevenela strmela, je vpila na ves
2172 VI     |              tisto? " se je že smehljal odrevenelemu možu. ~"Joj, pater opat,
2173 XX     |              Kakor veš in znaš," je mož odrezano rekel in se ozrl kvišku.
2174 VII    |                mu je ponosni Trlep tako odrezoval, ga je vendar skelelo. ~"
2175 XX     |           meniškim bajtarjem kačjepično odrezovali. ~"Menihi so nemara le pobero
2176 IV     |               delaš tu?' – 'E, nič,' se odreže, 'postrvi gledam, kako lepo
2177 VII    |              prt s hlebca in ponudil: ~"Odrežita si, gospoda, poskusita,
2178 X      |            prinesel še majoliko vina. ~"Odrežite si kruha," je Trlep silil, "
2179 VI     |                zvili povesem in z njimi odrgnili in z odejo pokrili spenjene
2180 XXXII  |                 Pljuskarica zaihtela in odrinila Ančko, "za pet ran božjih – ."
2181 XXVI   |               pridno udelane njivice po odročnih dolinicah med pustim gričevjem
2182 XXXVI  |                 Trlep težko in le kakor odsekano povedal svojo misel. ~"Če
2183 VI     |                 kar obrnil se je, da bi odskakljal, a jaz brž popadem smrekov
2184 XXIII  |                 ki je po izvoženi cesti odskakoval za dirjajočimi konji ...
2185 XXV    |               pognal, a konji so plašno odskočili. ~Iz gabrove sence ob cesti
2186 XX     |              vrata imate leso in jo kar odslanjate. Prava vrata vidite samo,
2187 XXIX   |                 povej, katera vrata naj odslonim." ~"Tako? Do glavarja?"
2188 IV     |        poslušajte," je dejal in prebral odstavek: "Vedite, presvetli gospod
2189 XX     |                 ni." ~Sinovi so pokorno odstopili. Vse je umolknilo. ~"Trlep
2190 XV     |               pisal v domačem jeziku. ~"Odtujujejo se, ker se tudi po srcu
2191 XXVI   |       trlepovsko prevzetnost in da vaju odvadimo ščuvanja po tuji gospoščini!"
2192 XXVII  |              motvoz na rokah in ga urno odveli v frančiškovski samostan,
2193 XI     |               izkazovalo. Le malokdo je odvezal mošnjiček, nerad spustil
2194 XV     |        škofijsko pisarnico. ~"Da bi vas odvezali redovnih obljub?" so se
2195 XLI    |               so se pretrgale. Tako vas odvezujem obljub: da bivate v samostanu,
2196 XXVII  |          prizibal pod klanec, voznik je odvrl, izpred mestnih vrat se
2197 XXXIII |                 bolela, nobene ni mogel odvrniti. ~Trlep jih je od strani
2198 XV     |            priorju. "Če bo po njegovem, odzvoni vaši lepi Stični prav v
2199 XXXII  |              odnehale, vozovi so počasi odškripali navzdol, vozniki so poprijeli
2200 XL     |              vrste, "otodile sem hlebcu odškrnil skorjico kruha; ni je več. "
2201 XIX    |                cerkvice, ko so gospodje odšli. Križ božji, pil ni skoraj
2202 IX     |              pojdem in sam zlodej me ne odžene, dokler se s cesarjem ne
2203 XXVIII |                Témeniški dolini se zvon oglasi vsako noč samo enkrat, v
2204 XXXVIII|                zamajal, v zvoniku se je oglasila plat zvona. ~"Jezus ...
2205 X      |               se je v Trlepu nekaj tiho oglašalo. "Da me je jaril napuh,
2206 XXVI   |                 imenitnega Trlepa. ~"Na oglede sva prišla, ženila bi se
2207 XXXVIII|                je k moškim, ki so molče ogledovali hiše, ali se je katera kaj
2208 XXXIV  |      Pljuskarica in Ančka sta ostrmeli: oglje je potonilo. ~"Zdaj ga prebudite,
2209 I      |              zvezdo na pet rogljev si z ogljem zariši po vratih in podbojih,
2210 XVIII  |                 stiškemu opravljivcu se ogni tudi s senenim vozom!" je
2211 XI     |                  pa na živino pazite in ognja se varujte!" ~"Brez skrbi,"
2212 V      |             vajete, bradati obraz mu je ogrel, oči so ljubeče božale iskre
2213 XXII   |           gosposke hlapce?" se je Slabè ogreval. "Ali ne mi, ki jim znašamo
2214 III    |          zastrmel skozi skončna okna. ~"Oho, kaj pa ta?" ~Po Tekavnici,
2215 IV     |                 Brez njih se ne bi bili ohranili klasični – preimenitni spomeniki
2216 XXXVIII|                  da ti bo levica najbrž ohromela, ti pa čenčaš, kakor da
2217 XV     |                  da še ne skočiš v ozke ojnice svetega zakona?" ~"O, Linhart
2218 VIII   |                 ga je ustavil že vinsko okajeni vozataj. "Udarimo jo mi,
2219 XXIV   |           naproti in se z obema ročkama oklenila njegovega kolena. Obraz
2220 XXXIV  |              Matevžek, daj mi no tistle oklešček, da poženem to šavro!" ~"
2221 II     |               hudoben režaj. "Kdaj bodo oklici?" ~Neža se je hudo ustrašila. "
2222 XXIII  |             pogleda, ki je božal stiško okolico in drsel po umno obdelanem
2223 V      |               da je – suženj prastarih, okostenelih redovnih pravil." ~"Tudi
2224 XV     |                  da bi nam nove postave okrajšale pot do večjega napredka,"
2225 XXI    |                 je z jedjo in s primako okrepila in mu za Toneta naročila
2226 XXXV   |           potrpi, s Slabetom pojdeš, ko okreva." ~"V Stično bi z vami šel
2227 XXIX   |             Blagaj, glavar za dolenjsko okrožje, je bil tisto jutro ves
2228 XXXVI  |                 všeč po velikosti in po okusu." ~In je še tiste dni šel
2229 VII    |                 obrnjen v novi čas, ves okužen z neko posebno vero, z neko
2230 VII    |               nad njo razpelo, pod njim olatrček z jaslicami; v drugem kotu
2231 XV     |                lesen janzenist. In brez olike je. Saj še pomnite, kako
2232 XL     |                 večni luči prilil nekaj olja, ki ste ga nemara že namenili
2233 XXVII  |                mrmral, "ljudstvo podira oltarje starih malikov, zarja lepega,
2234 IV     |                 le v samostanu." ~"Kdor oltarju služi, živi od oltarja." ~"
2235 VII    |              tem nič. Človek je človek, omaga in pade: ko se zave, je
2236 XIII   |               mu je zastalo, roke so mu omahnile, še ziniti ni mogel nobene,
2237 VIII   |               ne bo," je Vrbičev gospod omajeval. "Menihi ne hodijo v krčmo,
2238 XXXI   |                 Slabè s tem graščaka ne omeči, prej razsrdi, da ga naposled
2239 XXXI   |                 ustrašila, da je skoraj omedlela." ~Trlep ga je resno gledal. ~"
2240 XXXII  |               jim je z nevarnega kraja; omedlelega so tudi njega vzdignili
2241 V      |              nočem imeti nič. Noroglav, omejen janzenist – skoraj krivoveren
2242 XIV    |            prior skoraj veselo rekel in omenil da bi drugi dan rad šel
2243 XXXIX  |            patru oskrbniku. "Pestuj ga, ometuj z dobrotami, da sam oberačiš:
2244 III    |            soncu. ~"Kdo te požanje, kdo omlati in spravi?" je vzdihnil
2245 XXXII  |          postelj." ~Vozniki so prenesli omočenca v hišo in se odpeljali. ~"
2246 XL     |                ebe dal. ~Trlep je kakor omoten stekel iz samostana in se
2247 XXXII  |               mu oči zlezle vkup, trdna omotica ga je vzela s seboj. ~Iz
2248 XXXII  |             Slabè se je bil prebudil iz omotice. Ančka ga je silila s toplim
2249 XXXIV  |               pomagati sem mu hotel, pa omotičnemu nisem mogel dati požirka
2250 XXI    |            Vešče, babe čarovnice, so me omotile in zvodile, da se še geniti
2251 XI     |                 sama? Nak!" ~"Saj bi se omožila. Ali ne?" ~"Kajpak, le ženina
2252 IX     |              lahko zapišem, saj veš, in omožiti jo smem le, če dovoli on." ~"
2253 XVII   |                sapo. Matevžek jo je kar omrl gledal. ~"E, mladi ljudje,
2254 XX     |            krčmi? Kaj ti je bilo iskati ondi?" ~"Po tistih Pobertovih
2255 X      |                Boga in do bližjega ...? Ondile notri je velika velika knjižnica
2256 XXXIX  |                 dim morda ne gosposkega oné!" ~Bolj jo se je bližala
2257 XXVII  |             dobro, a božjepotniki so jo onečaščali s pijančevanjem in z razuzdanim
2258 XVII   |            hudičevka stopi v cerkev, jo onečedi, noben smrtni greh je ne
2259 XX     |                za gručo se je trgala iz onemele množice, pred cerkvijo kmalu
2260 XVIII  |                lepo veste." ~Stičani so onemeli, a sprožili bi nemara bili
2261 V      |               je začela." ~"Prekmalu je onemogla." ~"V posameznih se je nadaljevala,
2262 XXXII  |              tako; opirajoč se ob staro opaljeno grjačo, si je umeril korak
2263 XX     |            nebesa." ~"Hoj, unesel se je opatek, unesel, sicer ne bi bil
2264 III    |            veliki, preprosto opremljeni opatijski sobani. Pred njim je ležalo
2265 XLI    |             prižnico. Oblečen je bil po opatje: na glavi je imel belo mitro,
2266 XVIII  |              vasjo je po cesti zdrdrala opatova kočija in se, še preden
2267 VII    |         poskočil, tako so ga obveselile opatove besede. Svatovske misli
2268 XV     |               nihče ni, da zvitorepi za opatovim hrbtom; še prijazni so bili
2269 X      |               nas ne da." ~"E, kaj, pod opatovo krivo palico, pravijo, se
2270 XXXII  |               je sprevidel, da je tako; opirajoč se ob staro opaljeno grjačo,
2271 XXXVIII|              potres, strah božji, ljudi oplašil in vse razmajal. ~"E, hudo
2272 XXI    |                 Krajinške njivice so si opomogle in hote ozelenele. ~Svet
2273 VI     |                da jim je pisal pisma in oporoke, pogodbe in tožbe, še rajši
2274 VIII   |             nekaj hromoten in kilav je; oporoko bi mu bil moral napisati,
2275 XXXI   |               take misli, Trlep?" ga je oprat začuden gledal. "Take uporne
2276 XXXVI  |                Da le tiho in brez hrupa opravimo, pa bo," je Trlep težko
2277 XI     |               hrusti obetali, "le dobro opravita." ~"In dóma se držite, v
2278 V      |           premotil tudi vas? Veste kaj: opravite minutio – puščajte si kri,
2279 XXXI   |                prosim, tudi do mene, ko opraviš v samostanu. Močno bi jo
2280 I      |               iz Malega Gabra, po nekih opravkih mudil v Šentvidu. A ko mu
2281 XX     |              tiščali za menihi in ljudi opravljali." ~Stičanom je za trenutek
2282 XX     |               so vašega podrepništva in opravljanja. Samo vemo ne, kam se obrnejo." ~"
2283 II     |               ti meša?" ~"Podnevi ljudi opravljate, ponoči ste mora in jih
2284 XX     |             mogla. Dom varovati, živino opravljati in prašiče hraniti vendar
2285 XVIII  |                res, pijancu in stiškemu opravljivcu se ogni tudi s senenim vozom!"
2286 XXXIX  |               plačujejo s hudobijo in z opravljivim jezikom." ~"No, saj zdaj
2287 II     |             meni?" se je jezno otresala opravljivke. ~"Sramotno bi bilo, če
2288 II     |                 v rodu s stiško moro in opravljivko Krtuco!" ~Krtuca je zazijala,
2289 III    |                mizo v veliki, preprosto opremljeni opatijski sobani. Pred njim
2290 XVII   |               Jezus," se je opravljivka oprezno umikala, "v cerkev stečem,
2291 XXIV   |                igrali s sestrico, ki je oprijemši rogačkala med njimi in se
2292 VIII   |                in tudi cerkvene, naj se opustijo, da samo eni ne bodo imeli
2293 XXXII  |                 Mali Gaber in domov, je opustil. ~"Preveriti se še moram,
2294 XV     |             imeli starih navad in če bi opustili častitljiva izročila, ne
2295 VIII   |              upirali. "Kupčija se ne da opustiti kar tako." ~"Ne da se ne.
2296 XXIII  |               tlačani so v široke kraje orali resasto strnišče. Iz vrtnega
2297 VII    |     Bogajjezhiga mosha Tomasa a Kampsi, Ordna Regularskih Choarjou S.
2298 XIV    |                  Ljubil jo je, kakor le osamel oče ljubi svojega edinega
2299 XV     |             čast in za mogočnost lastne osebe." ~"V zgodovini vendarle
2300 XXXVII |           gospod; samostanska zemlja ni osebna last menihov, kar imajo,
2301 XV     |       pravičnosti in premalo spoštujejo osebno ali podedovano lastnino." ~"
2302 XV     |                   veljavnost oblasti in osebnosti. Cerkvene zmede so se povečale
2303 VI     |        prédlanska pomlad ga je pobrala. Osem otrok mi je pustil in siroščine,
2304 I      |                 nemara pa v čedno Nežo, osemnajstletno edino Poberetovo hčer. ~"
2305 XXXVIII|               ni tako zrel, da bi se že osipal."  "Ko shodiš, pridi k meni;
2306 XXIX   |                kar skrivijo preoblastni oskrbniki in njih slepi gospodarji?
2307 XXVII  |                   so nekateri kazali za oskrbnikom, ki je skoraj tekel po ozkih
2308 XXXVII |                  da je z ljubeznijo res osrečila to in to dušo, ji bodo precej
2309 XV     |             Branje svetega pisma res ne osrečuje človeka," se je Linhart
2310 XXXII  |              Ali so šli dalje?" ~"Tu so ostalil. Glej, že vstajajo." ~Res
2311 XV     |               ob desetini." ~"To je res ostanek srednjega veka – čast in
2312 XIV    |            pritegnil. ~"Naj vsaj mladim ostanem v lepem spominu," je potlej
2313 XLI    |               da bivate v samostanu, da ostanete ubožni in da se pokorite
2314 XXVI   |                sta rekla oba kmalu, "tu ostaneva in te varujeva, dokler se
2315 XXXII  |               rinili za mizo, "med nami ostani, da se kesal ne boš." ~Bali
2316 XXXIII |              samo France in Nace, drugi ostanite tu in mirujte. "A če se
2317 XV     |             hočejo pomesti srednjeveške ostanke, ki se trdoživo še nočejo
2318 XXXIV  |             prav streči." ~"Kaj mislite ostati na Trlepovini?" se je nasmehnil,
2319 XX     |                ti sami so imeli zadosti oster jezik in so se meniškim
2320 XL     |                zdaj?" sta Janez in Nace ostrmela, ko jima je oče razpovedal
2321 II     |                se je predse, roke so ji ostrmele. ~"Prav lepo se res nisem
2322 XXXIV  |                Pljuskarica in Ančka sta ostrmeli: oglje je potonilo. ~"Zdaj
2323 XXVI   |                govorjenje," je rekel in ostro pogledal oba Trlepa, "pa
2324 X      |           udaril po rami, "oči so se mu osvetlile in skalile. ~"O, tudi drugi
2325 XXXVIII|               glavo." ~A Trlep se je že osveščal: podnevi in ponoči je pestoval
2326 XXXIII |                zbira črna vojska, da bi otela vaju in ušesa navila graščaku!" ~
2327 XXXII  |             Prednji vozniki so se mirno otepali, razbojniki, dobro dosti
2328 X      |            vanjo, ne more in noče se je oteti. Jaz, glej, mu te bolezni
2329 XXI    |               tam so že fanatje s Ceste otimali Matevžka. ~"Štorkljež nerodni,
2330 XXX    |          Najpravše bi bilo!" ~"Fanta le otmimo, le," so pametnejši mirili, "
2331 II     |        pripovedujete meni?" se je jezno otresala opravljivke. ~"Sramotno
2332 XXV    |                   S čevljev si kar lepo otresem domači prah in pojdem kam
2333 XVIII  |                 nerada prinesla noter. ~Otročiček je stegoval ročice po Trlepu
2334 VI     |                gospoda sta se smehljala otročičem, ki jih še ni bila misel,
2335 VII    |             tako preskrbim tudi njenega otročička." ~"Kaj je fantom vse to
2336 VIII   |               menihi so že mimo," se je otročje hehetal; "zdaj pa le udarimo
2337 XXXVIII|               so ženske, na pol gole, z otroki stale v gručah in vile roke. "
2338 XXVIII |             joka za njima kakor mati za otrokom, ki ji ga vratinka duši.
2339 VII    |                 pol babe, ki bi stregla otroku in gospodinjila nam, pa
2340 XXIII  |         cerkvico svetega Nikolaja, belo ovčico vrh starega Gradišča. ~"
2341 XXXII  |              glavo zdaj pa zdaj spretno ovijala z debelo prteno krpo, namočečno
2342 VI     |            kočija mimo vozov dirjala za ovinek. ~"Tem se godi prav," je
2343 XV     |           cesarjeve nove postave. ~Izza ovinka se je svetilo belo zidovje
2344 XV     |               samostan nepotreben in da ovira ljudski napredek," je Kumerdej
2345 XV     |            stori svoje, nič vas ne bodo ovirale." ~"Premlad sem bil, ko
2346 XXXIII |             hudega pisanja. ~"Vse mi še ovoha tale perogrizec," je po
2347 XV     |             priznava, ker veruje, česar ovreči ne more," je Kuralt pribelil. ~"
2348 VII    |                postelja z dolgo blazino ovsenih plev za zglavje, a pod stropom
2349 XVIII  |           Cerkvica svetega Mihaela, vsa ozaljšana in pobeljena, je kakor nova
2350 XXXIV  |             vode." ~"In meniš, da bi ga ozdravil s to vodo?" ~"Bi, bi, če
2351 XXI    |          njivice so si opomogle in hote ozelenele. ~Svet se je že zavijal
2352 XXVII  |       razbojnika?" ~Gonjači so se zaman ozirali po oskrbniku. Malopridnež
2353 XXVII  |       oskrbnikom, ki je skoraj tekel po ozkih in strmovitih ulicah. ~"
2354 XL     |                 zmerom bilo; potlej nam oznanite, da nam je iti križem svet,
2355 XVII   |                koščice, če zineš kje in oznaniš, da sem te poslal jaz." ~"
2356 III    |         Ljubljane; kazno je bilo, da ni oznanjalo dobrih novic. Zakaj gospod
2357 XXI    |                  nikamor več se ni upal ozreti in žejen je bil kakor duša
2358 XXXI   |                 in sram sta mu ponižala ošabno glavo. ~Kar ti je po stezi
2359 VII    |                 peke je." ~Prior je res oškrnil kosec lepo zapečenega kruha
2360 XI     |               Boga prosiš, da bi se brž oženil, kajne?" ~"Da bi ostala
2361 XI     |                odločati, kam in kako se oženim, taka je zdaj postava." ~"
2362 XXXI   |            Poberetovo Nežo." ~"Fanta se oženita, ko jima dovolim jaz!" se
2363 VIII   |                svetu, sveti Pavel pa še oženjen nikoli ni bil in je čudno
2364 XLI    |               in ljubezni do Boga, spet oživi," je sklenil govor, ki mu
2365 XV     |            prior krotko ugovarjal. "'In pace locus eius et habitatio
2366 XV     |               hišo je na ulicah žvižgal paglavec in z bosimi nogami repeškal
2367 X      |                  Smejoče se oči vseh so pale še po Nacetu. ~"Le Nace,
2368 VIII   |                živel brez nje?" ~"O, en palec kupčije ti več zaleže, če
2369 XL     |            oskrbnik. "Pridete, kakor bi pali z neba, in poveste, da ni
2370 XL     |                  še po opatovi mitri in palici, po prstanu in križčku na
2371 XXXVIII|             smehljal. "Samo nekaj mi je palo na betico in levo roko mi
2372 VII    |             lahko bi že bil pameten." ~"Pameti ni v tem nič. Človek je
2373 X      |                 si je ženina, pridnega, pametnega, sama, pravi, rajši ostane,
2374 XXX    |                Fanta le otmimo, le," so pametnejši mirili, "kaj več pa je greh
2375 XIV    |                 in se v mislih smehljal pametnim sinovom, ki tako ljubijo
2376 XXXVII |                  ko so podirali čebelje panje. ~"Tudi sadje je obrodilo,
2377 XV     |             veliko mizo, polno knjig in papirjev, so naposled z njim še sedeli
2378 V      |                Paradajzarja?" ~"Pomnim. Paradajzar je hotel kuto čisto zavreči
2379 V      |           frančiškovca Franca Ksaverija Paradajzarja?" ~"Pomnim. Paradajzar je
2380 VIII   |                 smejal. "Krajinčan voli pari, Bog pa ljudi." ~"Ne norčuj
2381 XVII   |               ti, Krtuca, ki se na Kumu pariš z njim. Kar daj brž, pa
2382 XXVIII |                če bi me Sotečan dobil v parklje, bi mi preteto tenka pela!"
2383 XXVII  |      zahajajočega sonca so zlatili beli pas mogočnega mestnega obzidja
2384 III    |               na vzhodni strani; oči so pasle ljudi, hiteče z dela ali
2385 XX     |           cerkvijo. Slavje, ki se je tu paslo, mu ni bilo več všeč. Nekaj
2386 XL     |           križem svet, ker smo tu menda pasti zgolj lenobo, a da ne bi
2387 X      |               je naposled le moral iti, pastir na Pljuski ga nemara že
2388 XII    |                paše ves v joku pritekel pastirček. ~"Kača me je pičila," je
2389 X      |                češ, mudi se mu, bolnega pastirčka na Pljuski mora še obiskati. ~"
2390 VIII   |               res pomudi tudi pri našem pastirčku." ~"Kaj imaš še tisto kravo,
2391 VI     |                gosposki obleki in se do pasu priklonil imenitnima gospodoma.
2392 XXXIX  |             veliko obednico sklicat vse patre, fratre in brate. ~Ko so
2393 VII    |                 v novomeške šole učenih patrov frančiškovcev." ~"Zanj je
2394 XXXII  |           motati ob zavori in ne utegne paziti, ali mu kaj ne preti iz
2395 XII    |                Preden je spet stekel na pašnik, da bi se pohvalil med vrstniki,
2396 XV     |                    Ne vem," je Kumerdej pboešal oči, "ure se ji še iztekajo,
2397 XXIV   |                je Tone mislil na glas. "Pe? bi Slabè krevsal sedem
2398 XV     |                 tudi tvoja dela udarijo pečat tej dobi." ~"Nikar, Martine,"
2399 XXXIX  |            spoznam tudi sam. Za zdaj me peče nekaj drugega." ~"Pokesaj
2400 XXXII  |                 en voznik in Slabè. ~"V péčico me je dregnil," se je voznik
2401 XXI    |                 Nazarenski, saj sem nad pečinami v Kuščarjeku!" je zavpil,
2402 I      |               le en majhen zhas terpi. ~Pei∫em od Shiti∫hkih menihu. ~
2403 VII    |            gospoda, poskusita, današnje peke je." ~Prior je res oškrnil
2404 XXXIX  |                 potna kočija, za njo je peketalo krdelce jezdecev. ~V kočiji
2405 V      |               trle skrbi za samostan in pekle nekatere nemeniške besede,
2406 XVIII  |                 Okoli nje so na tratini pekli kozličke in prašičke, pod
2407 XXV    |          gimnaziji očetov frančiškovcev peklil s težavami učenega življenja.
2408 VII    |               pater Pavel vsako plaši s peklom in hudičem, če se odloči,
2409 XXIX   |       zijalastih bab, ki so že zapisane peklu!~In zdaj naj se on, okrožni
2410 XXXI   |            kakor voz sena; mimo mene se peljá, a vsega mi ne da; dobim
2411 VII    |              vsak v svoje misli, sta se peljala mimo Pljuske. ~Pred krčmo
2412 XXXIII |                se razpleta!" mu je srce pelo. ~Kaj dobro se mu je tudi
2413 XL     |                 V∫e ∫ma moral ven dat, ~Per∫ezh inu povedat, ~De ∫ma
2414 XXIX   |                     Kar meni povej," je peresar govoril že prijazneje. "
2415 V      |                 samostani imeli spretno pero, zdaj pa nas že prehitvajo
2416 VI     |             močni konji. ~"Cesar striže peroti tudi že voznikom," je prior
2417 V      |               ames et ut ad Eius laudem perpetuam pervenias – čas božja in
2418 V      |                ad Eius laudem perpetuam pervenias – čas božja in zveličanje
2419 XXXVI  |                sbri∫ali~V∫e, kar ∫o nam pervolili, ~Pred altarjem oblubili~
2420 V      |                    O, Linhart je nežna, pesniška duša; prav zato, bi dejal,
2421 XV     |                 za profesorja poetike – pesništva na ljubljanski gimnaziji,
2422 XXXIII |               graščaka nam ni treba več pestiti, vojske je konec. Vrnite
2423 XV     |           nerodno pošalil. "Tlačanka je pestovala tele in ga je še hotela,
2424 XXXIX  |              spesnilo patru oskrbniku. "Pestuj ga, ometuj z dobrotami,
2425 XXII   |            kakršna je meniška, ki te le pestuje," se je starec posmehnil
2426 XXIII  |               je v Stični bilo štiri in petdeset opatov. Vsi so bili dobri,
2427 XLI    |                 dober. Pred šest sto in petdesetimi leti je bila menihe v ta
2428 III    |              Taufferer, učen in pobožen petdesetlen mož, odmaševal že ob petih;
2429 XXVI   |           odmajevala. "Prej ko umakneta pete odtod, bolje bo za vaju,
2430 IV     |            šolali tudi skladatelj Jakob Petelin-Gallus, zgodovinar in dramatik
2431 XXI    |             bojim?" je hripavo jaskal. "Petelina spoznaš po grebenu, mene
2432 X      |             lehčá trudne noge." ~"Stara petica in staro vino, stara vera
2433 X      |         gospoščino." ~"Hudi časi topijo petice in hromijo možake," je pomagal
2434 XI     |                mošnjiček, nerad spustil petico, še nerajši dvojačo. ~"Ti,
2435 III    |        petdesetlen mož, odmaševal že ob petih; po konventni maši in molitvah
2436 XI     |                 h, pokasen: ~Nerodneshu petize, ~po∫hten mu varshet prasen. ~
2437 XXI    |          spoznaš po grebenu, mene pa po petju!" ~Kar ti nenadno dihne
2438 XXXIV  |                 majhen zizal tri velike petke," je povedal in šel, da
2439 XXX    |         najhujši dušali. ~"Ali pa ju za péto obesimo in grad zažgemo!" ~"
2440 XVIII  |                 skrivaj naročil žejnemu pevčku, sam pa se je umaknil, sicer
2441 XXXVIII|        bližnjicah ubral proti Stični. ~"Pevec je vendar najsrečnejši človek
2442 I      |             smehljal in skoraj tekel po peščeni stezi, ki se je položno
2443 XXIII  |               poštni voz je že drsel po Peščenjeku in prašil skozi Višnjo goro.
2444 XXXI   |                 Soteski se bodo prav do pičice spolnjevale vse nove cesarjeve
2445 XXVI   |           pogostila. ~"Graščak neki kar piha od togote, ker misli, da
2446 XXXIX  |                se ga dotaknil, pa je že pihalo iz njega!" ~"E, Trlepi so
2447 XXIII  |                    Saj se trudim, da bi pihnil na vse in se skril kam v
2448 XVII   |               pa en debel požitek prave pijačice ..." ~Hudiča ni bilo od
2449 XIX    |                mu je stregla z jedjo in pijačo. "Ker si tako dobrih rok,
2450 XXVII  |         božjepotniki so jo onečaščali s pijančevanjem in z razuzdanim vedenjem." ~"
2451 XVIII  |              poti se spravi!" ~"Že res, pijancu in stiškemu opravljivcu
2452 XXI    |              pusti žejnega iz hiše; ali pijanega me ni videl. Tudi spotoma
2453 XXI    |            nisem." ~"Napil, napil! In v pijanosti zašel in na pomagaj sklical
2454 X      |               Trlep silil, "založite in pijte, vino je staro in kar krepi
2455 XII    |                je bil le škorpijon. " ~"Pik, tak ali tak, je treba zagovoriti,"
2456 XVII   |             neumna in jezična je vsaka, pike ji nobeni ni treba zdirati
2457 XXXVIII|         privpila še Čandek in Matevžek. Pila sta in pela, starega moža
2458 V      |              večji učenjak." ~"Zakaj ni pilil svojega jezika? Tako se
2459 V      |             protestantskimi učenjaki. A piljenje jezika mu je bilo znanstveno
2460 IV     |             tudi ne bi bilo letopisja – pisane zgodovine iz vsega sveta." ~"
2461 XXIX   |                  Kar ti je tiho vstopil pisar in ponižno povedal, da je
2462 XXIX   |                ti je vesti po cesarskih pisarnah!" ~"Le, kar zaprite me,
2463 XXIX   |               vedeti?" ~"Povedati moram pisarniku, ki je v prednji izbi, sicer
2464 XXIX   |             blodiš?" ~"Kaj ti je, metla pisarniška, tako govoriti s poštenim
2465 XXIX   |                je glavar drl nad svojim pisarniškim hlapcem. "Ali ni mogoče,
2466 XXIX   |                 brž stopil v glavarjevo pisarno. ~Ivan Nepomuk Ursini grof
2467 IV     |             bogoslovnih in pravoslovnih pisateljev menihov pa toliko, da jih
2468 XV     |            pisali." ~"S protestantskimi pisatelji iz šestnajstega stoletja
2469 V      |               pisanja, bi najprej moral pisati za domače potrebe," se je
2470 V      |                zatrla, kar so slovenski pisci napisali že pred stoletji?" ~"
2471 XXV    |              drl, "k škofu pojdi, učeni pismar! Prav zdaj išče umnega moža,
2472 V      |                s težavami neslovničnega pismenega jezika." ~Prior se je molče
2473 XXXIII |            XXXIII.~Sotečan se je smejal pismu, ki mu ga je prinesel stiški
2474 XVII   |                pet na svatbo." ~"Pet in pit, kar vedeti mi daj, saj
2475 XVII   |            skozi solze. ~Ni se upal več piti. "Francetu bo treba zdraviti
2476 XX     |          sramota, če bi še dlje vreli s pitjem in vpitjem." ~Trlep je molčal
2477 VIII   |               ga je delopust zmamil med pivce. "Matevžek, zapoj brž katero,
2478 XXXVII |             kakor jesensko listje: vsak piš ga odfrkne Bog vedi kam!" ~
2479 VI     |         zameriti, saj jih zganjam kakor piščeta, pa mi le uhajajo." ~"Da,
2480 XXXV   |                si na postave, pisma jim pišeš do cesarja, samo ti si bil,
2481 XXXVIII|            Vrbičevi, kaj niste nekoliko piškavi že vi sami?" je ušlo nerodni
2482 XXXII  |                  zdaj zdaj začno pokati pištole. ~Na cesti je obležalo troje
2483 XXVI   |                vseh davščin nisem mogel plačati." ~"Da, zima in gosposka
2484 XXIX   |                drag, ti mi ga najbrž ne plačaš." ~"Res je, prav nič ne
2485 VIII   |                med? Dosti davkov morajo plačevati, veliko veliko ljudi, svojih
2486 XXII   |           gledal pod mizo. ~"In kdo jih plačuje, gosposke hlapce?" se je
2487 XXXIX  |           potožil, "dobroto in ljubezen plačujejo s hudobijo in z opravljivim
2488 XXVIII |                te hudir!" se je menil s plahimi mislimi. "Če je tako, bo
2489 XXV    |               kakršni ste vi, ki precej plaho pobesite glavo, če gosposki
2490 IX     |                 štirje konji so črni in plamen jim jezlja iz gobca in nozdrvi. –
2491 XVIII  |                  kaj si voda, da precej planeš? Saj sem rekel le kar tako." ~"
2492 XXIII  |               pa ti jekne zvon in moraš planiti v kor, da ustrežeš tistim
2493 XXXVIII|                v zvoniku se je oglasila plat zvona. ~"Jezus ... potres ...!"
2494 VII    |              domačega kruha, čezenj bel platnen prt; v kotu nad njo razpelo,
2495 XXXIV  |           polaga v hladni vodi namočene platnene krpe. ~Matevžek je precej
2496 XVII   |            iztikati za Nežo; na vrtu je platno belila. ~"Hoj, devica Neža,
2497 XV     |                je tisti, ki zna več?" ~"Platon, grški modrijan, je vse
2498 IV     |               postrvi gledam, kako lepo plavajo po tolmunčku'. – Loviš jih,
2499 XV     |                  se je Linhart branil. "Plazim se – drugi letajo, a sem
2500 XV     |               se upirajo šolam in ljudi plašijo z večnim pogubljenjem, ki
2501 XXV    |            pozdraviti sem vas hotel, ne plašiti. Popotni sem res, dijak
2502 XXV    |           širokim črnim klobukom. ~"Kaj plašiš konje, ti, strah cestni!"