Chapter

2503 X      |               Angel božji je prestrezal plemenite solze in jih nosil v nebesa. ~
2504 XXIX   |                se on, okrožni glavar in plemeniti grof, izgovarja takile ponosljani
2505 XV     |           predramila, preorje ledino za plemenito rašč naše večje prosvete." ~"
2506 VIII   |              prodala, čeprav je bila še plemenska in prav mlečna." ~"Če menih
2507 XXVI   |              brata, nemara mu pomore do plemenskega bika. ~"Kar do bika?" sta
2508 V      |                slepo v cesarja zagledan plemič; vse je, le škof ni ne po
2509 XV     |                   Opat Taufferer je med plemiškimi duhovni velika in lepa izjema.
2510 XV     |             dekle, tako dobro in čisto, plete venec ljubezni." ~"Kajne,"
2511 VII    |                 z dolgo blazino ovsenih plev za zglavje, a pod stropom
2512 XX     |              krčme ne svatbe, godete in plešete pa. Za vso sosesko bi bila
2513 XXXIX  |            vojski v Soteski?" je Francè pljunil predse. ~"Hm, ne verjamem,"
2514 XXXVII |               so odmakale Nežine solze, Pljuskaričino srce pa je podžigalo Slabeta,
2515 IX     |            Slabè je lepo zatepen." ~"Po Pljuskarjevi smrti spet rineta vkup,
2516 XXXVIII|               priženjeni gospodar stare Pljuskarjevine. "Hiši se vendar ni primerilo
2517 VI     |            navajen ni bil. ~Pred veliko Pljuskarjevo hišo je stala dolga vrsta
2518 VII    |              misli, sta se peljala mimo Pljuske. ~Pred krčmo so še stali
2519 XXXV   |                 v vodi, pa si si v roke pljuval; zdaj ti nemara bo poprijemati
2520 XXVI   |             včasih pogledati čez domači plot, da spozna, kako lepo mu
2521 XVIII  |               Mihaela, vsa ozaljšana in pobeljena, je kakor nova gledala po
2522 XIV    |                 Kaj ti je, Neža?" se je Poberé plašil. Ljubil jo je, kakor
2523 XVII   |                  če te tista opravljiva Poberela še kaj premika." ~A Frae
2524 II     |              opravljala in v nič devala Poberete, Trlepe in ves svet. ~Neži
2525 I      |                iti domov, se je spomnil Poberetove Neže iz Stične. Lepa misel
2526 XXXVI  |                ko sta se počasi bližala Poberetovi domačiji. ~Trlep je molčal.
2527 XVII   |                       Tako je res šel k Poberetovim. Na srečo mu ni bilo treba
2528 XXXVIII|               Stični? Ali je Francetova Poberevina kaj škode utrpela? In se
2529 XXXIII |               sem ju, pa je! In zdaj se poberi!" ~"Že prav. Poberem se
2530 X      |           menihom že odzvonilo, vse jim poberó in jih poženó križem svet." ~"
2531 XX     |               iskati ondi?" ~"Po tistih Pobertovih besedah potlej se mi je
2532 XXXIII |                je po vsem obrazu in oči pobesila. ~"Le kje je Jurko, da ga
2533 XXV    |                 ste vi, ki precej plaho pobesite glavo, če gosposki črednik
2534 XXXVIII|                 bo, tudi Trlep, glejte, pobeša glavo." ~A Trlep se je že
2535 XIII   |               previhrav? ~"A zdaj mi ne pobešaj glave – Trlepov si! In počakaj.
2536 XXXV   |                je rdela, molčala in oči pobešala. ~"Poloni bi bilo treba
2537 XX     |           mladovje iz grmičja, ki se je pobešalo na pot. ~"Pa še to ti povem,
2538 III    |              Zakaj gospod je vstal in s pobešeno glavo zakoračil po sobani,
2539 XL     |             daleč zad. ~"Vèn, cesarski! Pobijmo jih!" je ljudstvo zavpilo,
2540 XXXVII |               vsi. "Letos, glejte, niso pobirali ne desetine ne drugih dajatev." ~"
2541 XXXII  |                za razbojnike, ubite ali pobite, se niso menili. ~"Naj pride
2542 XXXIII |               grad na napravila strašen poboj in polomaj," je vedel in
2543 XXXI   |            postave?" ~"Ne pohujšale, le poboljšale so mene in vse. Po svoje
2544 XXIV   |                 mu je zasvetil še bolj, pobožal ji je mehke laske in se
2545 XXXVI  |                je počasi stegnila in mu pobožala trpeče srce ... Potolažen
2546 VIII   |           človek, ki je po svoji veliki pobožnosti le še za to, ali pa tak,
2547 XX     |                bi bil nemara res katero pobral, pa so se vrata odprla prav
2548 VI     |                 prédlanska pomlad ga je pobrala. Osem otrok mi je pustil
2549 XXI    |                 v sili." ~Brž so s poda pobrali vsak svoj cepec in se na
2550 XV     |                   se je Linhart skromno pobranil, "več ko meni je Bog dal
2551 XXXIII |                je Polona s predpasnikom pobrisala stol ob mizi. "Če se vam
2552 XIII   |               bi s svojim grdim jezikom pobrisale klop, kamor sedejo!" ~"Za
2553 XXI    |                sramu molčečega pevčka. "Počačsen si kakor sveto polje." ~"
2554 XXXII  |               ti," ga je milo gledala. "Počaka, da pride pater Tonček,
2555 XXX    |              zbero ob potu v Sotesko in počakajo nas." ~Tako je še tisto
2556 XXXII  |              Trlepa ... ~Vožnja je bila počasna, tresla ga je pa vendar,
2557 XXVIII |                 in jo ves preplašen res pocedil, odkoder je bil prišel. ~"
2558 X      |               jutri nemara kaj neumnega počeli. ~Da bi bil sam s svojo
2559 X      |                tako pisanje, pa bi lepo počenili vsi graščaki, ki nekrščansko
2560 XXXI   |                 jaz, fanta, Slabè, vsi, počenjaj gosposka z nami, kar je
2561 XXXII  |            mraku prišli na vrh. ~Noč je počepala niže in niže, zavore so
2562 XXV    |               kaj pa mi je po tem takem početi zdaj?" ~"Obesite se!" je
2563 XXXI   |                 vse naše umno in neumno početje. In greh je vsak upor, velik
2564 XXI    |              mehu, da ti duša spet leže počez." ~"Za te krčanske besede,
2565 XXV    |               gosposki črednik birič le poči z bičem?" ~"No, no," se
2566 XXXI   |                  povem pa drugič, če ne počim prej!" je Trlep uporno revsknil
2567 IV     |              sobano na rekreacijo – uro počitka in potrebnega pomenka. ~"
2568 XV     |              Sion' – telo naj mu v miru počiva, duša pa v nebesih prebiva." ~"
2569 VII    |               prelomil posta. ~"Kaj ste počivali?" je prior vprašal, ker
2570 VII    |               posvečen dan." ~"Zato pa. Počivamo, kaj beremo in se menimo
2571 V      |            goden ptič iz gnezda – in se počlovečila. In to je npredek." ~"Bog
2572 IX     |              dati." ~"Že, že, pa vendar počne, kar hoče, anti moč ima
2573 XV     |          napisali!" ~"A kaj v akademiji počnete zdaj, o Ljubljanci zaspanci?"
2574 XVII   |                  Tudi tam jih je za ves pòd, saj veš." ~"Aha. Kako pa
2575 XXXIV  |              bilo treba. Obraz se mu je podaljšal, mirno dihanje mu je dvigalo
2576 XI     |                 Poda naj se grad, pa se podam tudi jaz." ~"Tista ženitev
2577 XX     |               ne bi bil Trlepovi cerkvi podaril novega oltarja." ~"Kajpa,
2578 XXVII  |                   ga je Slabè gledal. ~"Podarila je samostanu vso Trško goro
2579 I      |              ogljem zariši po vratih in podbojih, pa bo mir." ~"I, saj vem,
2580 XV     |           premalo spoštujejo osebno ali podedovano lastnino." ~"To je maslo
2581 VIII   |               daje več potuhe in da jih podi v svet." ~"Jaz ne mislim
2582 XXVII  |           nekaterikrat ga je z burklami podila, če je le preveč rinil za
2583 XXIX   |              prebedel. Hude skrbi so mu podile spanec, misli so vse uhajale
2584 V      |                Nočem, da bi me cesarski podili iz samostana, sam pojdem." ~"
2585 XXXVII |                 oblizovali prste, ko so podirali čebelje panje. ~"Tudi sadje
2586 XXXVIII|              kako je Vrbičevega gospoda podiralo že snoči. "Pridem pa, pridem,
2587 XV     |               da je prava prosveta le v podiranju samostanov." ~"Vsak veliki
2588 XL     |                tlačani so vas že prišli podit odtod." ~"Do njih pojdimo,
2589 XL     |               pravice! Nihče vas ne sme poditi odtod! Graščaka ne maramo
2590 XVII   |                  pridi kar ti, pa se ti podkrižam, da me smeš štirinajst dni
2591 XXVII  |          okrožnega glavarja, da tudi on podkukri kapitlju!" ~"O, saj naš
2592 VII    |                 mu dopovej ti, če ne mu podkurim jaz, da ga mine za prav
2593 IX     |              zdajci stopil Jurij Slabè, podložnik Turjačanove graščine v Soteski
2594 XIX    |                si segel v žep. "Ná tole podobico, blagoslovljena je nalašč
2595 XV     |              Linhart kimal, "in človeka podpihujejo, naj ne priznava svoje nevednosti." ~"
2596 VII    |                Kdor starše ljubi in jih podpira, si nebesa odpira," je Janez
2597 XXII   |               prosjačimo več milosti in podpore – hlapčevsko je to! Sami
2598 XXIII  |                 njem." ~"Da po krivici, podpriča vsak, ki te pozna. A kar
2599 XX     |           poskočili. "Kar brž razodeni, podrepnik meniški, sicer jo dobiš
2600 XIII   |               oče so mož, med meniškimi podrepniki ni nobenega takega, in vse
2601 XX     |                 pestili, siti so vašega podrepništva in opravljanja. Samo vemo
2602 IX     |              ustopiti, sicer bi me bila podrla ali pa venkaj izpehala." ~"
2603 XXVII  |                 prav Dolenjci zmogli in podrli največ graščin." ~"Turkom
2604 XXVI   |               če ga ne užene, se Tonetu podro vse lepe sanje o Poloni
2605 XVII   |                 in nori, mi vse koščice podrobi, če ga s pravo novico krotiti
2606 XVII   |               tebi mar? Pomni le, da ti podrobim vse koščice, če zineš kje
2607 VII    |          stopite mojemu sinu in mu nogo podstavljate, ko si išče sreče, potlej
2608 XXXVII |                Pljuskaričino srce pa je podžigalo Slabeta, da se je rval z
2609 XV     |                predlagali za profesorja poetike – pesništva na ljubljanski
2610 XXII   |             stari perogrizec smehljal. "Pogajaj se kakor na sejmu, pa bo
2611 XXII   |                 mora človek še bosti in pogajati za pisano cesarsko postavo?" ~"
2612 XV     |        sprijenem času?" ~"Najlepše bíli poganjajo ondod, koder se raztresa
2613 XV     |               prave sreče. Prazno se je poganjati za častmi in se visoko povzdigovati." ~"
2614 V      |                 in zveličanje duše bodi poglavitni namen vsemu našemu prizadevanju." ~"
2615 XXXIX  |                 Menihi so se zganili in pogledali opata, ki je edini bil miren
2616 XX     |                 je vesel opazil ljubeče poglede. ~"Nemara bi govoril rad
2617 XXIII  |            Pusti, ne jezi se več; rajši poglej, kako lepa je dolinica,
2618 XXXVIII|             Janezu in Nacetu: "K živini poglejta, da se plašila ne bo!" ~
2619 XXXII  |              zaželel Slabè. Misli so se pognale naprej in obletele vse,
2620 XV     |       iluminatov. Naše slovstvo ne more pognati pravih kali, cenzura ga
2621 VI     |                 pisal pisma in oporoke, pogodbe in tožbe, še rajši pa razkladal
2622 XXVI   |               je nekoliko umirila in ju pogostila. ~"Graščak neki kar piha
2623 XXVI   |               so sedeli pred hišo in se pogovarjali. ~Kar ti je izza vogala
2624 X      |          Obrniva, domov pojdiva, tam se pogovoriva!" ~Pa sta šla. ~Slabè mu
2625 XL     |               velik zaletel!" je Janeza pograbilo. ~"Molči, da te kdo ne sliši!" ~"
2626 XXXVIII|                Če bo še tako dihala, se pogreznemo vsi," je nekatere postajalo
2627 X      |            svetu, bi hudič na dno pekla pogreznil graščake – krivični in lakomni
2628 VII    |                mu ni bilo všeč. ~Molče, pogreznjena vsak v svoje misli, sta
2629 VII    |         zanemarjena in da ženske nič ne pogreša. Predpeček, sklednik in
2630 XV     |              vso prav do dna, nič je ne pogrešam, še sanja se mi nikoli nič
2631 XXXII  |             kmalu izlizal." ~"Sicer nas pogubi Pljuskarica." ~"Moško bo,
2632 V      |             svetu bistri duha ali pa ga pogublja do dna." ~"Tudi o čebelarstvu
2633 XV     |               in ljudi plašijo z večnim pogubljenjem, ki si ga nakoplje, kdor
2634 XXXI   |                 te vodijo, v nesrečo in pogubo. Življenje, to vedi, je
2635 XXXVIII|                 ki ga tramovje ni vidno pohabilo, samo prestrašilo prav hudo. ~"
2636 XV     |               naša." ~"Tudi pater Marko Pohlin si dosti prizadeva v slovenskem
2637 XXXI   |             zapisano." ~"Kdo te je tako pohujšal? Nove postave?" ~"Ne pohujšale,
2638 XXXI   |           pohujšal? Nove postave?" ~"Ne pohujšale, le poboljšale so mene in
2639 V      |                 zdaj še ta Francè, grdo pohujšan že z doma ... O, ne sme
2640 XXXVIII|                  Gabrovci so slušali in poiskali vsak svoje. ~"I, Vrbičevi,
2641 XXXVI  |               milostno vrgel: sam si ga poiščem, da mi bo všeč po velikosti
2642 XI     |                Kajpak, le ženina mi brž poišči," se je hehetala. ~Veseli,
2643 XXIX   |               njih slepi gospodarji? O, pojahal vrag prefekta in njegove
2644 XX     |                 si bil, netrlep, nemara pojan ali pa slep. Kaj misliš,
2645 XXXIV  |                ko Pljuskarici: reva kar pojema ob njem in vas čaka kakor
2646 XII    |            prilegel," je Matevžek kakor pojemal, "ves sem potan, tako sem
2647 VIII   |               kdo. Ljubček in škrjanček pojeta le spomladi in poleti; ženska,
2648 VIII   |          sopraznik, le rajši slišim, če pojete, kakor da bi se grizli." ~"
2649 XXI    |               in mudila in nobena ga ni pojila z vodo, ko jim je pravil
2650 XXIV   |              počakati mu bo do jutri, a pojutrišnjem bi se utegnil že vrniti." ~"
2651 XXVI   |                 Poloni povedala, kam in pókaj je šel Slavbè. Hodila sta
2652 XI     |                 pravice~o ∫vet, deli∫h, pokasen: ~Nerodneshu petize, ~po∫
2653 XXXII  |                verjeli, zdaj zdaj začno pokati pištole. ~Na cesti je obležalo
2654 XL     |                 vem: ves hudičev! Ampak pokazati bi mu morali, kdo smo, da
2655 VIII   |          premoti ga, premoti, da se kaj pokaže tudi med nami. Človek ga
2656 IV     |                  Loviš jih, ne gledaš,' pokažem na vrečico, ki so se v nji
2657 XXXIX  |               me peče nekaj drugega." ~"Pokesaj in spovej se, pa ti odleže." ~"
2658 XVII   |            pritisni Franceta." ~Neža je pokimala in si s predpasnikom obrisala
2659 X      |                 dokler jim ti Trlep, ne pokimaš. Blagor se ti, nekateri
2660 XXXVII |              krivici; suženj, hlapec pa pokleka in ponižno čaka, da bi ga
2661 XXIV   |                Všeč so mi ljudje, ki ne poklekajo pred graščaka."~Slabè je
2662 XXXIII |          strigla besede. ~"Ali naj zdaj pokleknem predte in te prosim za zamero?"
2663 XXXI   |             ušesa. "Potrpimo in ponižno pokleknimo, graščak pripozna le postave,
2664 VIII   |                 kakor deseti brat. Brez poklica, brez dela je blodil od
2665 XIX    |                   Po kratkem posvetu so poklicali Matevžka in mu veleli, naj
2666 XXXVIII|                 snoči bi me bili morali poklicati, ni bilo prav, da ste spali
2667 XXXII  |                svetovala. "Kar pojdite, pokličem že hlapca, da bo bedel ob
2668 XV     |                pripravite se, kmalu vas pokličemo." ~Prior se je drugi dan
2669 XXXII  |             strah čuka, med vejevjem je pokljalo in šumotalo. ~Kar ti je
2670 X      |             migajočimi zvedzdami, je že pokojno v naročju držal božji svet,
2671 XXVII  |           mogočnega mestnega obzidja in pokončne lesene in slamnate strehe
2672 XXXVIII|               Čandku je skoraj ubilo in pokopalo Matevžka." ~"Matevžka?"
2673 VII    |              kaj menite, ali ni to tudi pokora?" je Trlep otožno pogledal
2674 XLI    |                ostanete ubožni in da se pokorite svojemu opatu. Poslovimo
2675 V      |               vas vežejo in samostanska pokorščina." ~"Novi čas prinaša novo
2676 XLI    |      spregovoril za slovo. ~"Kar umre v pokorščini in ljubezni do Boga, spet
2677 XXIII  |                si kosec nabrusi koso in pokosi tudi cvetke, ki jih je škoda,
2678 V      |         prestrašen, potlej si je rokami pokril obraz in zaječal: ~"Križ
2679 XXXIV  |              Pljuskarica in si z rokami pokrila obraz. ~"Hudo bo, če ga
2680 VI     |               njimi odrgnili in z odejo pokrili spenjene konje. ~"Lepi konji,"
2681 VIII   |                tisto kravo, ki je fantu pokvečila nogo?" je vinjeni kmet hotel
2682 XXXIV  |           Slabetu zdaj pa zdaj na glavo polaga v hladni vodi namočene platnene
2683 XXVII  |                koncu utrudljivega pota, polajšano smehljali, čudovito lep
2684 XXVI   |                 prav bika se ti je zdaj polakomnil? Zakaj ne krave, vola?" ~"
2685 XL     |           samostan od vrha do tal in se polastili vsega, kar je bilo kaj vredno.
2686 VIII   |         škrjanček pojeta le spomladi in poleti; ženska, ki se ji je najlepše
2687 XXXVII |                                 XXXVII.~Poletje je dalo dosti strni; za
2688 III    |         nesrečna cesarjeva ihta kako ne poleže?" je opata spekla huda skrb,
2689 XL     |             vina in da zdaj spijo kakor polhi. ~"Kdo jim je dal vina?"
2690 IX     |              belimi rokavicami in rdečo polhovko; tudi vsi štirje konji so
2691 XI     |          dvajset let stara Slabetova po poli sestra. ~"O, da si le že
2692 XV     |           veliki svobodi. ~Tlačani so s polja spravljali strn, a mudilo
2693 III    |              glavo zakoračil po sobani, polni sonca in cvetnega vonja
2694 XXXII  |            otožne in vesele misli so ji polnile glavo in srce. ~
2695 XI     |                za priprtimi vrati stala Polnoa, z njo je bil Tone in zvedel
2696 IX     |              vso krčmo: "Od enajstih do polnoči se goreča črna kočija v
2697 XXXIII |              napravila strašen poboj in polomaj," je vedel in se urno obrnil
2698 XXVI   |             očetu." ~Fanta sta molčala, Polonina skrb se je prijemala tudi
2699 VIII   |                tlačaniti, da se laže po polžje skrivajo in gosposko preživljajo,"
2700 X      |                zato je prav, da ti tudi pomagajo vsi." ~"Cesar je dal novo
2701 XXVI   |              zveš – kar pojdi, sicer ti pomagava midva." ~"Prav, pojdita
2702 VI     |                 se je opat nasmehnil in pomahljal z roko, "saj bi vas bili
2703 XXXIV  |             roko in se z Matevžkov tiho pomaknil venkaj. ~"Ali je hudo?"
2704 XXVIII |             večerjo. Le brtavs kruha je pomašil v žep, bušil vase korec
2705 IX     |              vihri in po nerodnem bokal pomel z mize. Pljuskarica me je
2706 V      |                scire amare est – vedeti pomeni tudi ljubiti." ~"Zato se
2707 X      |               se odpočil in kaj modrega pomenil, pa te ni. Samo dela precej
2708 IX     |                 dokler se s cesarjem ne pomenim čisto do kraja!" ~Precej
2709 XXVIII |                 dosti dosti da se mi je pomeniti z njo, ji reci." ~"Da te
2710 VIII   |               ne za svet." ~"Čemu pa se pomeniši, če je tako?" ~"Hm, ne vem,
2711 IV     |               uro počitka in potrebnega pomenka. ~"Bratje," jih je nagovoril, "
2712 XXXIII |               Fanta sta se še kakov čas pomenkovala s Polono in se posmehovala
2713 XV     |                da ti čisto zares hočejo pomesti srednjeveške ostanke, ki
2714 XII    |                kosmato, ta mlada z goló~pometa metló prav lepó – ho-ho-ho." ~
2715 XXVII  |         sprevidel, kaj bo, in se je brž pomešal med ljudi, ki so se motali
2716 VII    |           sinovi so se spogledali in si pomežiknili. ~Francè bi bil najrajši
2717 IV     |              bolnikom tu in daleč okoli pomgamo z menihom zdravnikom in
2718 XXVII  |            Kuralt je odmahnil z roko in pomignil v gručo dijakov. Dva, trije
2719 XVI    |                kaj storita, da Franceta pomirita." ~"O, tisto pa ne! Ne jaz
2720 VII    |                 Opat se vendar ni mogel pomiriti. Misel, da so se tlačani
2721 XXXV   |             obutvi. ~Trlep je v kratkem pomisleku požrl slino in povedal vse. ~"
2722 VII    |                 je bila sobota, so bila pomita tudi tla. V kotu nasproti
2723 VI     |               Oh, mož ... Že prédlanska pomlad ga je pobrala. Osem otrok
2724 XXXVIII|               ki je vsa rdeča in očitno pomlajena stala ob možu Jurku. ~"Na
2725 XXXVIII|              naj nas spoznajo do dna in pomnijo, kakor je prav." ~Noči so
2726 XXXIV  |           neumne vraže," je menih prste pomočil v korec in Slabetu poškropil
2727 XXXIX  |              prvega, "ti gospodje so mi pomočniki, jezdeci zunaj pa so biriči;
2728 VII    |           povedal za vse. ~Opat je malo pomolčal, potlej pa vstal in rekel: ~"
2729 VIII   |            toliko, da je droban možiček pomolil ven glavo in svetlo pogledal
2730 XIV    |               Pomagaj, da se zbogata. ~"Pomorem, če pomorete meni vi," se
2731 XL     |            pritekel predenj. "Z njo vam pomoremo do pravice! Nihče vas ne
2732 XIV    |               se zbogata. ~"Pomorem, če pomorete meni vi," se je Trlep urno
2733 XXXVIII|                 kaj bo." ~Trlep je brez pomude skočil še na Grm, da bi
2734 VIII   |                   Gredoč se bržkone res pomudi tudi pri našem pastirčku." ~"
2735 XV     |             predsednik Gušič bi rad vse ponemčil v imenu nove prosvete, še
2736 XIV    |             blizu. Z objokanimi očmi je poniglavila okoli doma in se bridko
2737 XXXIX  |             dlani skrili obraz. ~"In ne poniglavite, ljubi moji, saj ne ostanemo
2738 XXXVI  |               šel svojo pot. ~Potrta in ponižana sta odmotoglavila tudi Trlep
2739 XX     |             bili hudi; naprej ni hotel, ponižanja se je bal, še bolj pa resnice,
2740 XVI    |                ne ona se nikoli tako ne ponižava!" ~"Le jaz naj se, kajne?" ~
2741 XXV    |                 si mož, gospodar, ne pa ponižen hlapec." ~"Brez skrbi, privijem
2742 XVI    |            kajne?" ~Pa res, dosti se je poniževal topoglavim tlačanom in samogoltnim
2743 XI     |               beda kroti in hromi in mu ponižuje srce in veže roke." ~"Siroščina
2744 XXXII  |               pater Tonček, poslala sem ponj." ~"Pametno," je dejal in
2745 XXXII  |                niso menili. ~"Naj pride ponje, kdor hoče ali pa nihče,
2746 XX     |              dolini ob Témenici so peli ponočujoči fantje, iz Žubine so se
2747 XX     |                po stari navadi nekoliko ponorčevali s hudimi Šentvidci; pa ti
2748 XVII   |           cerkev stečem, obseden je, če ponorel ni." ~"Jaz pa k patru opatu,
2749 XXIX   |        plemeniti grof, izgovarja takile ponosljani kuti in naj zravnava, kar
2750 XXIII  |       pozdravljal s lepo cerkvijo sredi ponosnega Šentvida in s cerkvico svetega
2751 VII    |                je mirila. A da se mu je ponosni Trlep tako odrezoval, ga
2752 IX     |               bila pretežka. Kmet se je ponosno nasmehnil: "Pismo, da veste." ~"
2753 XXXII  |                    pa že ni več utegnil ponoviti zvijače: hud udarec je njega
2754 VI     |               omahnil postaren človek v ponošeni gosposki obleki in se do
2755 VII    |                 odgrnil prt s hlebca in ponudil: ~"Odrežita si, gospoda,
2756 XXV    |                puli iz domače zemlje in ponuja – tuji!" ~Še Slabetu se
2757 XX     |              Nikar ne misli, da ti Nežo ponujam. Moja domačija, saj veš,
2758 XV     |               se smehljal. ~Zunaj se je pooblačilo in stemnilo, v oblačju nad
2759 XXI    |               suhe štorovine je tu, tam poobleščavalo čudno svetlikanje. ~Strah
2760 VI     |                bi odskakljal, a jaz brž popadem smrekov storž in ga vržem
2761 II     |         Francetova naglovitost je močno poparila nerodno Nežo. V peči ji
2762 XX     |              Poberè?" ~Pobereta je hudo poparilo, nobene prave ni precej
2763 VII    |                bi nekoliko poujčkali in popestovali – edino sestrico, ki jo
2764 XL     |               res pridno pregledoval in popisoval samostan in njegovo premoženje.
2765 XL     |                 on moral biti tu, ko se popisuje samostansko premoženje." ~"
2766 XL     |               družino. ~"Pregledujem in popisujem, pa blaga in denarja dobivam
2767 XXXIX  |               ne sme nikamor, dokler ne popišemo in ne preštejemo, kar imate
2768 III    |                ob mirnem vetru zibala v popoldanskem soncu. ~"Kdo te požanje,
2769 X      |                je tudi kaj vreden." ~Ob popoldanski soparici je možem postajalo
2770 XXXII  |                 odnehal in ostal. Kasno popoldne so zapregli in pognali. ~"
2771 X      |                kolikor hočeš, da bi bil popoln, brez greha vendarle nisi
2772 XXV    |              sem vas hotel, ne plašiti. Popotni sem res, dijak pa ne več." ~"
2773 VIII   |       preživljati, psoebno siromakov in popotnih." ~"Hm, res je. Kdor na
2774 XXIII  |              samostanosko življenje." ~"Poprave, preuravnave je potrebno,
2775 XX     |               kaj napačnega, precej rad popravim; storita to tudi Neža in
2776 XXXIV  |              zajokala. Tudi Ančka je že poprijela za konec predpasnika, da
2777 XVII   |               stvari." ~"Kake neki?" je poprijemala. ~"Pri Jeraju v Velikem
2778 XXXV   |              pljuval; zdaj ti nemara bo poprijemati na suhem." ~"Kako se to
2779 XXIII  |             hlad, ki je vejal iz hoste, popustili urni drnec in prešli v mirno
2780 XXXII  |               Kačje ride, obakraj ceste poraste z gosto staro hosto, so
2781 VII    |             bilo, kar je bilo, človeško poravnam vse, nihče ne bo trpel zaradi
2782 XXIX   |              vem le, da se taki stroški poravnavajo iz državnega denarja ali
2783 XXXIII |                najpravše, da se brž brž porazgubite." ~"Kaj je najpravše, nam
2784 XV     |               drugačnih misli." ~"A kaj poreče pater opat?" ~"Mračnjak
2785 XXXVIII|                se ne bi bila nasmehnila porednim Trlepovim mislim, "ampak
2786 XXVIII |        Slabetovini, bolj ga je minevala porednost in večji strah ga je plašil. ~
2787 XXVIII |         prostora v ječi, kajne, da mene porinejo tjakaj, če zvedo, čigav
2788 XI     |                če bi premalo godinarjev porinil vanj." ~Mednje je bušila
2789 II     |               je mora in nevarna vešča. Porodnicam se je vendarle rada silila
2790 XXXVIII|              XXXVIII.~In res so vse tri poroke opravili kar na brž. ~Matevžku
2791 II     |               je Francetu dejala, da bi poroko še odložila. Novice o Trlepu
2792 XX     |               so se Šentvidci branili, "porta je čisto vaša. Ni ga dneva,
2793 V      |              Prekmalu je onemogla." ~"V posameznih se je nadaljevala, zdaj
2794 X      |                 želim sreče, za vsakega posebej bi rad umrl, če bi mu to
2795 XXXVI  |                svetnih duhovnov, nobene posebne sile nam ne bo, če nas res
2796 XXXII  |              voznikov. Slabè je molčal, posedanje v krčmi mu ni bilo po volji.
2797 IX     |            gospod je odšel, Slabè je še posedel. ~"Bela njiva, črna ral,
2798 XX     |                 so lahko lepe: če sonce posije, v senco zbeže," je pameten
2799 XXXII  |             mogla odgovoriti, jok jo je posilil. ~"Saj ni nič," se je skušal
2800 XX     |            naših ženskah?" so Šentvidci poskočili. "Kar brž razodeni, podrepnik
2801 XXVII  |               Dijaki so umolknili in se poskrili za drevje in grmovjej ob
2802 XI     |               ne moreš izmotati z muko, poskusi s kljuko," je Vrbičev gospod
2803 XXXIX  |                Trlepa. "Sicer pa le naj poskusijo: če bo treba, je naša vojska
2804 VIII   |                 in je preslab, da bi se poskusil s križi in težavami življenja." ~"
2805 XI     |                 Precej pojdem v grad in poskusim še to." ~"Le pojdi in dobro
2806 VII    |                   Odrežita si, gospoda, poskusita, današnje peke je." ~Prior
2807 XLI    |              vsamem. ~In že so minevali poslednji dnevi, ki jih je menihom
2808 XX     |                  pa se je pod Gradiščem poslovil in obrnil proti domu. ~"
2809 XXXV   |         spremljala Trlepe, so se hrupno poslovila in po dolgem curku spustila
2810 XLI    |                 pokorite svojemu opatu. Poslovimo se še s spominom blaženih
2811 VIII   |                res tako bojiš?" ~"E, ne poslušajo radi prepevanja po krčmah,"
2812 XVII   |                dolgo nit, dokler jih je poslušati hotel. ~"Ne do Neže, do
2813 XXXIII |              pomenkovala s Polono in se posmehovala gradu, potlej pa sta odšla,
2814 XX     |           Verjamem, nisi, svet se pa le posmehuje Neži in meni – anti slišal
2815 XXIX   |                 je dejal in goldinarčke posnel v miznico. "Ti sam skrbi,
2816 III    |           odločeval, "sicer mi ga začno posnemati tudi še drugi ... Naj spozna,
2817 XVIII  |            pozdravili in jim pripravili posodo, da bi si umili roke, preden
2818 XX     |               prav znal." ~Drugi dan so pospravljali okoli cerkvice. ~"Kaj je,
2819 IV     |              bila misel, da bi prelomil post. ~V obednici je namesto
2820 VII    |              opat tudi zdaj ni prelomil posta. ~"Kaj ste počivali?" je
2821 XVII   |                 se je bližala Krtuca in postajala; zvedela bi bila rada, kam
2822 XXXII  |             Pljuski. Pri Pljuskarici so postali in ji s hudo novico dali
2823 XXXIX  |              more pa mi zapovedati, naj postanem slab človek." ~"Res je,"
2824 IX     |                  brazde obrača, a ko se postara, ga prodajo na sejmu." ~
2825 VI     |           velike ceste nenadoma omahnil postaren človek v ponošeni gosposki
2826 XV     |            malomarno so delali in dosti postavali. Grajskega priganjača ni
2827 XXXIII |              mož tu, krdelce mož tam je postavalo in vrelo med seboj. ~"Kaj
2828 XXXVII |                 kaj nagajati, čeprav jo postavijo nove cesarske postave,"
2829 IX     |             mudilo. Pred voznike je brž postavila bokal vina in sela k Slabetu. ~"
2830 XXIX   |               nič mar! Tudi to, prosim, postavite v pisanje." ~Moško se je
2831 XX     |                se nihče ne bi znal tako postaviti." ~"E, kaj Šentvidci! Sama
2832 XVIII  |              res Trlep! Kako ti spretno postavlja besedo in kako moško in
2833 XXIX   |              sicer tako trdno in možato postavljal hude besede? Nak, navaden
2834 VII    |                košatila visoko postlana postelja z dolgo blazino ovsenih
2835 XXXVIII|             vprašal, ko ga je spravil v posteljo. ~"Žejen sem." ~"Vročica
2836 IV     |                se je opat že iz mladega postil, ker je ta dan posvečen
2837 XXXII  |                 si je v prijetnem hladu postiljala za noč, le hosta obakraj
2838 VII    |         zapeljevala, da bi si za zmerom postlala." ~"Dosti je star, lahko
2839 VII    |         zapečkoma se je košatila visoko postlana postelja z dolgo blazino
2840 XXV    |     spregovorimo katero tudi s takimile postopači," je vedel sam zase. ~
2841 XVII   |             Velika dela so po večjem že postorili; tudi ajdo so že vsejali
2842 XI     |           Otroci," je naročal sinovom, "postorite, kar je treba, pa na živino
2843 X      |                 štramljeti nerodni, nič postregli gospodu?" je gostoljubnega
2844 IV     |                    E, nič,' se odreže, 'postrvi gledam, kako lepo plavajo
2845 XX     |              ste na mojem svetu, če vam posvečena cerkev že nič ni." ~Sinovi
2846 XXXIX  |                 mi je prepovedal nositi posvečeno meniško obleko," je uhajalo
2847 XXVI   |             zadosti, ker ve, da Jurko v posvete hodi k vašemu očetu." ~Fanta
2848 XXXIX  |             vojska še zmerom tu, da jim posveti." ~"Z vojsko se ne bi rad
2849 XV     |             ničemurno so se rvali le za posvetno, vse duhovno je ob njih
2850 V      |                  da se tako zanimate za posvetnost in da se družite z uskokoma
2851 IX     |                zdajle pojdem do Trlepa, posvetovai se moram z njim." ~"Jurko
2852 XXXVII |               le v Mali Gaber, da bi se posvetovali z umnim Trlepom. ~"Menihov
2853 XIX    |               goldinarjev." ~Po kratkem posvetu so poklicali Matevžka in
2854 XXXIII |           prebledel od togote, pa se je potajil. Hm, glavarjev tintomazec
2855 XII    |                 kakor pojemal, "ves sem potan, tako sem vil, da bi gospodar
2856 XXXIV  |            lovilo, ko v kratkem prigrmi pote Slabè. Pripravljati bi se
2857 XI     |               krčmo, pa boš videl. Laže potegneš lačno tele izpod krave kakor
2858 XXIII  |                kmalu nekoliko napela in potegnila ob hosti nad vasjo Cesto.
2859 XV     |         zapomnim." ~"Vem," ga je Kuralt potepljal na rami, "tudi tvoja dela
2860 XXVI   |                 sta." ~"Ne skrbi, nisva potepuha ne razbojnika." ~"Kdo sta
2861 VI     |               kruh. ~Potlej se je dolgo potikal križem svet, poskušal nekatere
2862 XXXI   |                    Čemu pa sta se fanta potikala okoli Soteske?" je naposled
2863 VIII   |               krotovičila, da boste kri potili." ~"S čigavo pravico? Ali
2864 XXVI   |               rekel tako." ~"E, vrag ga potipal! Mikajo ga dvojače, ki jih
2865 XXXII  |             drhal razbojnikov." ~"Kogar potipljem jaz, bo precej mrzel!" je
2866 XXXVII |           gospod pritegoval. ~"Hudič jo potiplji! Zakaj neki zavira tako
2867 XXXIX  |           velike ceste v Stično drdrala potna kočija, za njo je peketalo
2868 XXIX   |           položil pest goldinarjev: "Za potne stroške slù." ~Glavar je
2869 XXVII  |             Kuralt in Slabè so se kakor potnik, ki se naposled približa
2870 X      |           gospodo prav do cesarja, samo potnina da ga še skrbi. ~"Soseske
2871 XXXVI  |                pobožala trpeče srce ... Potolažen in skoraj močan je vstal
2872 XXXIV  |                   Ogle vržem v vodo; če potonejo, je Slabè uročen." ~"Ali
2873 XXXIV  |             tele tri ogle, ki so žareči potonili v nji." ~"Greh je, če veruješ
2874 XXXIV  |            Ančka sta ostrmeli: oglje je potonilo. ~"Zdaj ga prebudite, da
2875 XXXIX  |               nobene," je še drug pater potožil, "dobroto in ljubezen plačujejo
2876 VI     |                 so le za kočijo." ~"Hm, potrata je, da imate tako lepe,
2877 VIII   |                 dolgo," je vesel voznik potrdil. ~Pater Antonij je bil ljubljenec
2878 XVII   |             hruška o mali maši in dedca potrebna kakor grešna duša milosti
2879 IV     |             rekreacijo – uro počitka in potrebnega pomenka. ~"Bratje," jih
2880 XXXII  |                nas čaka. Pa tudi mi smo potrebni nekoliko primake." ~Tako
2881 XIX    |              smeh, "še takih podobic bi potreboval, da bi z njimi modril zaljubljene
2882 XL     |             bilo kaj vredno. Še živežne potrebščine so naposled sami prav skopo
2883 XXXVIII|            prizadelo, ko so prav ob uri potresa gomazeli v cerkev. ~Še tisto
2884 VII    |                 lesniki ob cesti je kos potresal z repom in se čudil: "Kje
2885 XXXVIII|           Stične hudi potres ni posebno potresel in da se tudi samostanu
2886 XL     |                z nikomer ni več menil o potresu, še Verbičevega gospoda
2887 XXIX   |                 pojdi!" ~Slabè je močno potrkal, na široko odprl in vstopil ~
2888 XVI    |                hči brž brž ne omoži." ~"Potrpita, ali pa tudi sama kaj storita,
2889 XXXVI  |               obrnil in šel svojo pot. ~Potrta in ponižana sta odmotoglavila
2890 XXXIX  |                ji moram prebrati sam." ~Potrti opat je molče pokimal in
2891 IV     |          polajšal že, polajšal, pa tudi potuho dal," je godrnjal pater,
2892 XV     |                 prav zakleto, da se vsi potujčijo, ko se izšolajo." ~Prior
2893 XXV    |             vidiš, studiosus viaticus – potujoč dijak je." ~"Ne zamerite,"
2894 XV     |                kakor izdajavec se mu je potuljeno bližal ~
2895 XXXIX  |               se menihi preženo, ker ne poučujejo v šoli, ne strežejo bolnikom
2896 XXIX   |             nove cesarjeva postave," je poudarjal. "Cesar je z njimi hotel
2897 VII    |            Veliki Gaber, da bi nekoliko poujčkali in popestovali – edino sestrico,
2898 VII    |           zapečenega kruha in ga počasi použil; opat tudi zdaj ni prelomil
2899 VI     |                  pojdimo v hišo!" je še povabil, a po obrazu mu je za tren
2900 XVII   |                 je nedolžno vprašala in povabila v hišo. ~"Po Temeniški dolini
2901 XX     |                 bi bilo, ker so ga prvi povabili. ~"Dobro, zdravje, Francè –
2902 XV     |         osebnosti. Cerkvene zmede so se povečale in še bolj spridile." ~"
2903 XVII   |                to nedeljo v Malem Gabru povedi ti sama. Saj veš, pater
2904 XX     |            Stičan, "tako pošegetati, da povedo, kaj mislijo, sicer jo res
2905 XL     |         cesarski zvedó in svojim višjim povedó!" ~"Cesarju se ne smemo
2906 I      |                 eide mojé,~Kaj vam imam poveidat inu vam rasodevat:~V∫e,
2907 XXXIV  |          upokoji in trdno zaspi." ~Tega povelka skoraj ni bilo treba. Obraz
2908 XXXII  |              Moško bo, če ji po pravici povemo, kako je bilo." ~"Huda bo,
2909 VI     |               vsi štirje iz slame zvili povesem in z njimi odrgnili in z
2910 VI     |                  saj bi vas bili skoraj povozili." ~"Majhna škoda, presvetli,
2911 V      |              tega ne morem reči. Menih, povprečen človek, je najsrečnejše
2912 XXXIII |             vsak na svoj dom in Bog vam povrne vse dobro. A če vas bom
2913 XXIV   |                 božja," je spet molil s povzdignjenimi očmi, "ne zapusti Trlepovine,
2914 XXVII  |              krdelo še drugih je goreče povzelo: "Vivat ...!"  S Kapiteljskega
2915 II     |             glavo, naj se prej nekoliko pozabijo, si je mislila.  "Čemu vse
2916 XX     |               pa resnice, da ga je Neža pozabila in se v Nograškega zamaknila. ~* * *~
2917 II     |                 rada, da bi se nekoliko pozabilo, kar je bilo pri Trlepovih." ~"
2918 XIX    |           zmerom spominjam ..." ~"Če le pozabim," je nejevoljni možiček
2919 XLI    |                  oni menil. "Menihov ne pozabimo zlepa." ~"Škoda, zemljo
2920 XXXI   |               krotko rekel: "Soteske ne pozabite, pater opat." ~Zunaj so
2921 XVII   |                 glasu o sebi?" je vrtal pozabljivši, da se ji tudi sam ni več
2922 XXXII  |                 ni pomirila. Vse je brž pozaklenila in urnega človeka pognala
2923 XX     |                 bi bila prišla oba, kar pozakleniti in iti pa le nisva mogla.
2924 XI     |            obveselila brata in prijazno pozdravila z gostoma. "Valpet Globočnik
2925 XVIII  |                sinovi so jih spoštljivo pozdravili in jim pripravili posodo,
2926 XXIII  |              Linhart in se na levo tiho pozdravljal s lepo cerkvijo sredi ponosnega
2927 XIX    |           mendral za njim in mu naročal pozdravov sto in sto. ~"Nekaj je res,
2928 XXIII  |           krivici, podpriča vsak, ki te pozna. A kar še ni, se lahko zgodi.
2929 XL     |           včeraj po naključju spazil in pozobal." ~"In jaz sem večni luči
2930 XVII   |               naj stopi v Stično in naj pozve, ali je Poberetova Neža
2931 XXXIX  |                 se je v samostan, da bi pozvedel, kaj res je. ~– Medtem so
2932 XV     |              prijazni so bili z njim in pozvedovali, koliko kaj vrže na leto
2933 XXXIX  |                   Da le niso prišli kaj pozvedovat o vojski v Soteski?" je
2934 XI     |               Valpet Globočnik vsak dan pozveduje, kje si." ~"Kaj bi pa rad?" ~"
2935 XXVIII |                spet ne nacejaj, brž brž pozvej, kje sta fanta!" ~Matevžku
2936 XXIX   |            potrebno," je Slabè dejal in pozvenčal z goldinarji, ki jih je
2937 XIV    |               se je spustil po rebri in pozvonil na porti. ~Opat ga je ves
2938 XXXVIII|                  pa je dobro," je Trlep pošali in mižiknil Pljuskarici,
2939 XV     |            nekoliko vihrav mož, nerodno pošalil. "Tlačanka je pestovala
2940 IX     |          ljubezen ...," je stari voznik pošepetal kmetu. "Oba lepa, oba mlada,
2941 XXVIII |                 je žal, ker oče mene ne pošiljajo do nje; dosti dosti da se
2942 XXXIV  |                 pokimal. "Ne, drugje ni poškodovan, hvala Bogu. Le zapni spet!"
2943 XXXIV  |              pomočil v korec in Slabetu poškropil obraz, potlej pa mu še iz
2944 XII    |                brž povedal. "Pisanje pa pošljemo, če bo še treba, nemara
2945 XI     |              moreš zaupati pošti?" ~"O, poštar Fedran na Hudem pri Stični
2946 XXIII  |             pridrdral do Hudega. Hlapci poštarja Fedrana so urno prepregli,
2947 V      |                bilo evangelija. Vsakemu poštenemu človeku mora materinski
2948 XV     |            ljudstvo in koliko dobrih in poštenih vodnikov si zredi." ~"Hudo
2949 XXIX   |             pisarniška, tako govoriti s poštenim možem?" je Slabè stopil
2950 XXIII  |               sedela vsak v svojem kotu poštnega voza, ki je po izvoženi
2951 XXIII  |             tisto jutro sta se z brznim poštnim vozom iz Ljubljane proti
2952 III    |            popoldanskem soncu. ~"Kdo te požanje, kdo omlati in spravi?"
2953 VIII   |               je kmeta postajalo sram. "Poželenje mesa mi res ni bilo v mislih." ~"
2954 XVI    |               tudi samostanci se z vsem poželkom ženó za blodnimi nauki novega
2955 XVII   |                 pa k patru opatu, da te požene ven in jo spet blagoslovi!
2956 XXV    |                je velik ...!" ~"Voznik, poženi!" je Linhart ukazal in se
2957 X      |        odzvonilo, vse jim poberó in jih poženó križem svet." ~"O, ko bi
2958 XX     |            tistile Poberè kar na debelo požira, kadar se mu sanja o njih." ~
2959 XVII   |                kolikaj moreš!" je težko požiral sline. "Glej, žejen sem,
2960 X      |                  Trlepi in Slabè so kar požirali ljubeznive menihove besede. ~"
2961 XVII   |               daš en majhen pa en debel požitek prave pijačice ..." ~Hudiča
2962 XIX    |            žrelo je porini kravi, da jo požre, pa bo kmalu in vse srečno." ~"
2963 XXV    |                postajal hud." Pa vam bo požreti še dosti učenosti, če hočete
2964 XXXIII |                smehljal, "sicer bi bila požrla kar tebe, tako sva bila
2965 XX     |             cerkvice ti ne zapijo in ne požro!" se je upiral jezičen Šentvidec. ~"
2966 VIII   |               vse to, pravite, vzemó in požró cesarski?" ~"Beži, beži!
2967 XXXVII |            Trlep glasno vzdihnil. "Moji pradedje so bili mogočni svobodnjaki,
2968 XXIII  |             goro. Meščani so stali pred pragom svojih bajt in se gosposko
2969 XXXI   |                se obrnil, da bi šel; na pragu je postal in že krotko rekel: "
2970 VI     |                 pa ne daleč. ~V cestnem prahu se je igrala kopa otrok.
2971 XI     |             petize, ~po∫hten mu varshet prasen. ~Martin Kuralt. ~Kakor
2972 V      |                vsak uri, da je – suženj prastarih, okostenelih redovnih pravil." ~"
2973 VIII   |                kmet udaril ob mizo; "na pravem toporišču imajo glavo." ~"
2974 XXIX   |                 je z glavarjem meniti o pravicah in krivicah graščaka v Soteski." ~
2975 VI     |           razžene bratovščino s starimi pravicami." ~Kočija je prašila ob
2976 XXXI   |              biti." ~"Samo tista, ki je pravična." ~Opat je pokimal. ~"Pa
2977 IV     |                udelano zemljo, da bi se pravičneje odmerjale dajatve in davščine.
2978 XVI    |                 komaj se je zavedal teh pravičnih misli, že ga je zabolelo
2979 XV     |                slovstvo ne more pognati pravih kali, cenzura ga duši." ~"
2980 XXXV   |                ustrašil. "Kaj nam niste pravili, da ste vse uravnali pri
2981 VIII   |            maslom in mernikom je neumna pravljica. Kaj meniš, da se menihom
2982 IV     |             Florjančič – bogoslovnih in pravoslovnih pisateljev menihov pa toliko,
2983 XVII   |                 žganček. Ali ne bi bilo pravše, če bi se lotil kar Neže?
2984 X      |                pa nisem opravil nič." ~"Pravšo bi bili pokazali," je Tone
2985 VI     |             Cesta skoraj nikoli ni bila prazna, prenekateri si je s priprego
2986 VI     |                 tako lovili, bodo kmalu prazne vse hoste in vse vodé." ~
2987 XXXVII |              naša zemlja!" ~"Ne kvasite praznih!" se je Vrbičev gospod posmehnil. "
2988 IV     |                tlačani že delajo ob teh praznikih." ~"To kaže, da je praznikov
2989 XLI    |             vendarle." ~Tekavnica se je praznila, ljudstvo se je poniglavo
2990 XL     |            cesarski komisar, veste kaj? Praznoglavec in strahopetec! Sram vas
2991 XX     |               za ušesa vlekel tja kakor prašiča iz hleva? Zravnaj, kar si
2992 XX     |          varovati, živino opravljati in prašiče hraniti vendar mora kdo,
2993 XVIII  |               tratini pekli kozličke in prašičke, pod velikim šotorom iz
2994 XXIII  |               že drsel po Peščenjeku in prašil skozi Višnjo goro. Meščani
2995 VI     |          starimi pravicami." ~Kočija je prašila ob hosti nad vasjo Cesto.
2996 XXXIV  |             noge, se je pater bližal po prašni cesti. ~"O, da ste le že
2997 XX     |                in jaz naj se brž ko brž pražnje oblečeva in na ves splav
2998 XXIX   |                v Novem mestu skoraj vso prebedel. Hude skrbi so mu podile
2999 IX     |           samega cearja." ~"Pa če bi se preberačiti moral do Dunaja in cesarja
3000 V      |              nisem prestar, še si lahko preberem." ~"Opat ga je poslušal
3001 XXXIII |                 bi radi, da vas vse tri prebičam in zaprem?" ~"Tega ne storite,
3002 XVII   |              Kar daj brž, pa je, res ne prebijem več. Saj ti je naročil,
3003 X      |                 je srečen in zadovoljen prebil v samostanu, se mu je na
3004 VII    |                 je, le dosti in radi jo prebirajte." ~"No, vendar!" je mož
3005 XXIV   |               je po dolini, a duh mu je prebiral preteklost stare Trlepovine ...