Chapter

3506 XXXIV  |                   je Matevžek dihnil. ~"Razpni mu obleko!" mu je pater
3507 XXXV   |                 vode, paše ni, zemlja v razpokah reži ... ~"Pojdem, seveda
3508 XV     |         gosposki in da smejo lastninsko razpolagati s seboj in zemljo, ki jo
3509 XLI    |                  ker se jima pot cepi v razpotje." ~"Trlep in samostan sta
3510 XXXIII |             uganil, ko sta mu fanta vse razpovedala. ~"Kaže tako," je Francè
3511 XXI    |               To in vse do zadnje dlake razpovem tistemu, ki me je z imenitnega
3512 XXXII  |                 bunka mu je stekla," je razpoznaval star Trebnjec, ko je ob
3513 XIV    |               da je tudi on sam kriv te razprtije. Še nikomur ni nalašč delal
3514 XV     |                bi rad ostal, najsi tudi razpustijo naš red. Rad imam svoj poklic,
3515 XXX    |              Hvala Bogu, da cesar še ni razpustil tudi naših belih menihov!"
3516 IV     |                 kakršne ni zlepa v vsej razsežni državi." ~"Tudi vede in
3517 IX     |         pritožiti le pri naši gosposki. Razsoja naj nam torej tisti, katerega
3518 XXXI   |                 graščaka ne omeči, prej razsrdi, da ga naposled res ne spusti
3519 II     |                ženin?" je brezzoba usta raztegovala v hudoben režaj. "Kdaj bodo
3520 XXVII  |                 in da je zvezan in hudo raztepen in razkuzman ... ~Dijaki
3521 XV     |               poganjajo ondod, koder se raztresa gnoj," je Linhart tiho dejal
3522 XXV    |            zgodovinskega izročila in iz razuma, ki nam ga bistrijo knjige
3523 II     |                 Trlepovih." ~"Pusti, ne razumeš tistega." ~"Kaj pa pater
3524 XXVII  |             zatrl morda le zaradi takih razuzdancev," je Linhart strogo rekel. ~
3525 XXVII  |         onečaščali s pijančevanjem in z razuzdanim vedenjem." ~"Vino je predobro,"
3526 XVII   |            punčko igrajo, čisto jo bodo razvadili, tako radi jo imajo. Le
3527 XXIII  |               otožen in hud, je bilo do razvedrila, Linharta pa je mikalo Novo
3528 XXIV   |              polje. Čebele so ga vselej razvedrile in zamotile, to pot pa so
3529 IV     |               Vis maior – višja sila jo razveže sama. Saj mu ni treba spremeniti
3530 XXXVIII|              hiše, ali se je katera kaj razvežila. ~Mednje je prišel tudi
3531 XXXVIII|            starega moža pa le nista nič razvnela. Kmalu je potlej vstal;
3532 XXI    |                 noči in bab." ~In so se razšli: Ceščani na levo, Gabrovci
3533 XVII   |             trapasta vsaka. Greši, grdo razžali tebe in tvoj rod, potlej
3534 XIX    |                bilo do slavja, ki se je razživelo okoli cerkvice, ko so gospodje
3535 XV     |             preorje ledino za plemenito rašč naše večje prosvete." ~"
3536 XXIX   |               debel gospod zabuhlega in rdečega obraza, se je že upokojil
3537 XXIII  |           zidovje stiškega samostana, v rdečem zvoniku je jeknil zvon. ~
3538 XXIV   |                 nazaj, iz modrih očk in rdečih ustk se je smehlajl angelček. ~"
3539 X      |                  ki je rumenelo v zrelo rdečino, težkal klas sive rži in
3540 XXI    |               Tone nejevoljno dregnil v rebra, da je možiček skoraj omahnil
3541 XXXVII |                 še zdaj. Kako naj bi se rebrili hudi gosposki?" ~"Ta skrb
3542 VII    |                 da so se tlačani začeli rebriti, ga je skrbela. Tudi priorjevo
3543 VIII   |              glavo." ~"Čas teče, nič ne reče, ne moreš ga obrniti," je
3544 XXXVI  |              samostani cistercijanskega reda v gornjih avstrijskih deželah,
3545 XXXVII |                sam vas je vsadil vanjo; redi vas, iz nje ste, mati vam
3546 XV     |                 dvorec deželne vlade. ~"Redovne bljube naj vas nič ne skrbijo,"
3547 XXXVI  |                se nekateri še upirali. "Redovniki smo, slovesne obljube nas
3548 XXXIX  |               bral, da morajo vsi sleči redovno obleko. Patri in fratri
3549 XV     |               negotovosti so krive tele reforme – novotarije," je Kuralt
3550 XXXIV  |                  Matevžek se je na glas regljal, pater se je modro držal. ~"
3551 X      |                   Iz hiše se je slišalo regljanje veselega smeha. ~"Kaj ti
3552 VII    |            mosha Tomasa a Kampsi, Ordna Regularskih Choarjou S. Augustina. ~"
3553 IV     |                 v kapiteljsko sobano na rekreacijo – uro počitka in potrebnega
3554 XXIX   |                pripoveduješ," je glavar renčal, pa ne več tako grdogledno, "
3555 XXXII  |                 se je zdaj tu, zdaj oni renčé zavalil po tleh. ~"Vozniki,
3556 XXXVIII|                Da, to storim!" je sukal rep svojemu skrivnemu domisleku. "
3557 XV     |             paglavec in z bosimi nogami repeškal po rjavih kalužah. ~Prior
3558 XVII   |             imajo fantov toliko?" ~"Pri Repniku na Cesti že in pri Pribilu
3559 XVII   |              tudi ajdo so že vsejali in repo. Zdaj se s punčko igrajo,
3560 VII    |                 cesti je kos potresal z repom in se čudil: "Kje si bil?
3561 XXXIX  |               bo, biriči, glej, so mu v repu." ~"Ali pa je tako velik
3562 XXIII  |                 so v široke kraje orali resasto strnišče. Iz vrtnega zelenja
3563 VIII   |              posti in pokori, je zmerom resen, skoraj otožen mož. A če
3564 VI     |                Kje bi bil pa čudež? – V resi je sedel na zadnjih nogah,
3565 XXXIII |                nakanil zoper grad, tudi resnična. – Povej mi, kar veš. In
3566 VI     |            trezen," je opat zmajeval. ~"Revež je," se je prior oziral, "
3567 XIV    |                  trdi." ~Trlep je hotel revskniti, pa se je vendar premagal.
3568 IV     |               prezh, kar ∫e je ∫li∫hala rezh, ~Da v∫i klo∫htri meni∫hki,
3569 XXXVI  |          prijateljev, da bi mu pomagali rešiti Stično. Neki samostani cistercijanskega
3570 II     |              usta raztegovala v hudoben režaj. "Kdaj bodo oklici?" ~Neža
3571 XIV    |                  Poberè," se je hripavo režala s praznimi čeljustmi, "glej
3572 XXI    |               se zgubiš!" so nejevoljni režali vanj. ~"Vešče, babe čarovnice,
3573 XXXV   |              paše ni, zemlja v razpokah reži ... ~"Pojdem, seveda pojdem,"
3574 IV     |                 vrečico, ki so se v nji ribe premetavale. – 'Tudi lovim
3575 IV     |               spomnil jezičnega tlačana ribiač. "Ubogi svet, kam blodiš ...?" ~
3576 XXXII  |          previdnimi možmi. ~Sredi Kačje ride, obakraj ceste poraste z
3577 XXXII  |              mesta. Pod klancem v Kačji ridi je došel vrsto voznikov. ~"
3578 XVII   |               bèt," je modroval. "Danes rijejo drug v drugega, da ni za
3579 XV     |                pri njej. Skrbi me." ~"V Rim ni daleč," se je Kuralt
3580 XV     |            Kuralt smehljal; "dlje je iz Rima." ~"Da bi le srečno minilo
3581 XXXVII |                 Slabè tudi na ves splav rine na Pljusko." ~"Še to bi
3582 IX     |                 Pljuskarjevi smrti spet rineta vkup, a Soteska se upira
3583 XXV    |                na vsem božjem svetu, da rinete v samostan? Pojdite, svet
3584 XI     |                  Nikar ne trmoglavi, ne rini na Dunaj, saj še do Ljubljane
3585 XXXII  |                  Ne vij no tako," so ga rinili za mizo, "med nami ostani,
3586 VII    |               izmed nas jih ne bi hotel riniti v kot," so hrusti skoraj
3587 IV     |        cerkovnik, star, pobožen menih v rjavi kuti z usnjatim pasom. ~"
3588 XV     |               bosimi nogami repeškal po rjavih kalužah. ~Prior se je spomnil
3589 XXXIV  |               tudi sam spustil na bukov rkelj ob drvarnici. ~"No, ti,"
3590 X      |             polju, Stični zasužnjenem v roboti in tlaki, skomine so se
3591 XVIII  |                   Otročiček je stegoval ročice po Trlepu in njegovih fantih,
3592 XXIV   |        zakoracala naproti in se z obema ročkama oklenila njegovega kolena.
3593 VII    |             opata. "Naša starobitna, iz roda v rod čislana domačija –
3594 XXXIX  |                bi bilo izpestovalo take rodovine ..." ~
3595 X      |              skomine so se mu delale, v rodovinsko last si ga je vroče vroče
3596 XXXIX  |           trobil na skoraj kolobarčasti rog; njegov otožni glas je odmeval
3597 X      |              svetoval, naj se priženi k Rogačici na Mrzlem polju. Ženska
3598 XXIV   |               sestrico, ki je oprijemši rogačkala med njimi in se glasno smejala. ~
3599 XVII   |          primočil suhi jezik. ~"O ljubi rogati škrat," se je šalil, "da
3600 I      |            odgnati." ~"O, zvezdo na pet rogljev si z ogljem zariši po vratih
3601 V      |               po malem trobil z majhnim rogom, da bi se tlačanske nerode
3602 IX     |                 pa mu nemara spet kažeš rogovilice." ~"Res je, a molči, nikomur
3603 XXVI   |                  bi ti povedala; ker pa rohniš in tresoritiš, ne zveš –
3604 XXII   |                je to! Sami si zavihajmo rokave in delajmo, pa bo!" ~"Vse
3605 IX     |            kočijaža je črn mož z belimi rokavicami in rdečo polhovko; tudi
3606 XL     |                  Buzet je nerad umaknil roké, čez dva, tri dni pa je
3607 XIV    |               Opat je trudno zamahnil z rokó in šel v kapelo, da bi molil. ~
3608 I      |             veži je brkljala, v kuhinji ropotala in južino pripravljala. ~"
3609 XV     |           prostozidarji, ta skrivnostna rovarska družba," je prior pritegoval. "
3610 X      |               je pšenično klasje, ki je rumenelo v zrelo rdečino, težkal
3611 XXXVII |             podžigalo Slabeta, da se je rval z glavarjem in s cesarjem,
3612 XXVII  |              oskrbnik velel, ni bilo do rvanja; tudi sram jih je postalo
3613 X      |               rdečino, težkal klas sive rži in smukal živi mak, ki je
3614 XXV    |              učiti bi se bili morali ex Sacra scriptura, ex traditione,
3615 XXXVII |          podirali čebelje panje. ~"Tudi sadje je obrodilo, da so se veje
3616 V      |              marljivih mož obrodila več sadu." ~"Za tisti čas – pred
3617 XL     |              zdaj bil poln povsod. ~"O, sakra mokra," so se možje spogledovali, "
3618 XXXIX  |                  kako je Trlepa, hudega samoglavca, močno ganila novica, da
3619 XVI    |                tlačanov ... Gabrovci so samoglavi in občutljivi, Stičani domišljavi
3620 XX     |                 kmalu zadosti, tako ste samogoltni in skopariti." ~"O, ko pojdejo,
3621 XVI    |        poniževal topoglavim tlačanom in samogoltnim graščakom. Hudo je z Gabrovci,
3622 XXXIX  |               bi ljudstvo res bilo tako samopridno, si ne bi bilo izpestovalo
3623 III    |             jekne zvonec, ki mu je bilo samostance klicati v obednico. ~
3624 XXXIX  |                 opat. ~Z opatom je vseh samostancev bilo sedem in dvajset. ~
3625 XL     |           komisije, ki širokohlačijo po samostanih, kakršen je tale stiški. ~–
3626 XXIII  |                 bi znala prav presojati samostanosko življenje." ~"Poprave, preuravnave
3627 IV     |              nekoliko postal in naročil samostanskemu bratu, naj brat kočijaž
3628 X      |                 milobe nasmehnil širnim samostanskim zidinam, ki so se bleščale
3629 XXXIX  |            kočija z biriči postala pred samostanskimi vrati. "Kaj neki hočejo?" ~"
3630 XXXVII |                vaši otroci dobodo vso v samostojno last." ~"O, jaz sam bi jo
3631 XXIV   |           Trlepovine ... O, rodovina je samosvoje živela, dosti trpela in
3632 XXXIX  |                  je opat milo gledal za samosvojim možem. "Hvala Bogu, preudariti
3633 XXXII  |                srečno prišli še iz tele samote," je ta vzdihnil in se pripognil
3634 V      |                svetu. V miru, tihoti in samoti živi brez skrbi, moli, se
3635 XXIII  |                na vse in se skril kam v samoto." ~"Pa vendar ne spet v
3636 XV     |                in kmeta še dalje dero s samovoljnimi davščinami in s preveliko
3637 XL     |                 Ľel je. ~V samostanu so samovoljno še dalje gospodarili biriči.
3638 VIII   |                sicer še bo, le vozniške samovoljnosti in oblastnosti bo zdaj zdaj
3639 VIII   |                je puščal utolaženost in samozaupnost. In ni zdravil zgolj z zdravili,
3640 XXXVIII|                na Grmu je bilo joj. Pri samošnem Čandku je skoraj ubilo in
3641 XXXII  |             spešni, saj nič ne zamudiš; samošnemu takale pot ni zamerom prav
3642 XIX    |               ná, pa te poženo na pusto samošno pot. ~"Če pravite, že skočim,"
3643 IX     |                let, pa vendar še zmerom samski človek, ji je prijazno segel
3644 XXVI   |                se Tonetu podro vse lepe sanje o Poloni in Slabetovini ... ~
3645 XXXVIII|                je ušlo nerodni ženski. "Sapa, bi dejala, preveč leti
3646 IV     |                 pa toliko, da jih v eni sapi še sešteti ne morem." ~"
3647 V      |         prizadevanju." ~"De scientia ad sapientiam – po vednosti do modrosti." ~"
3648 IV     |            svojih stroških izdal Kratki Sapopadik kershanskiga Navuka sa otroke
3649 X      |                          X.~Jokat moram satu, kader mi∫lim na tu: ~V∫
3650 VIII   |                bratovščino čolnarjev na Savi in Ljubljanici." ~"Privoščim
3651 XXXVI  |                 te ∫li∫hali, ~De ∫o nam sbri∫ali~V∫e, kar ∫o nam pervolili, ~
3652 V      |              našemu prizadevanju." ~"De scientia ad sapientiam – po vednosti
3653 V      |                 do modrosti." ~"Res je, scire amare est – vedeti pomeni
3654 XXVIII |                hotel počakati, da bi mu scmarila kaj za večerjo. Le brtavs
3655 XXV    |                 se bili morali ex Sacra scriptura, ex traditione, ex ratione –
3656 X      |             kakor kdor premaguje samega seba in se ves iz vsega srca
3657 XVIII  |                šentviški župnik Ignacij Sebastijan Kralj. ~Trlep in sinovi
3658 XXIX   |             mene, a do glavarja pridem, secer stopim v Ljubljano, odkoder
3659 XX     |           Premogočno se je držal, ko so sedali v kočijo, preden so se odpeljali." ~"
3660 XV     |             bodočnosti, utegne prespati sedanjost." ~"Čas, ki v njem živimo,
3661 XIII   |           jezikom pobrisale klop, kamor sedejo!" ~"Za pet ran božjih, Francè ..."
3662 III    |           tlačani. ~Potlej je zamišljen sedèl za mizo v veliki, preprosto
3663 XXXIII |               Če se vam ne zdi za malo, sedite, prosim." ~"Ti si Slabetova
3664 VII    |                kolenih.  Ko sta gospoda sedla, je Trlep odgrnil prt s
3665 VII    |         pomenila Žalostno Mater božjo s sedmimi meči v srcu in z mrtvim
3666 XXXI   |            vesele in otožne misli mu je segala skrb za Slabeta. ~"Hm, predolgo
3667 XXVII  |        pretepemo, da jih za vselej mine segati po dijaku!" ~"Le, le! In
3668 XXXIV  |                 je zabolelo, roka ji je segla po predpasniku in ga dvignila
3669 XXVII  |             slišal neki vrišč. ~"Kaj je sejèm, da tako hrumijo?" se je
3670 XXVII  |                in veseli, pa misliš, da sejmarijo. " ~"No, saj zvemo zdaj
3671 VIII   |             Povsod ga je bilo dosti, po sejmih in božjih potih, po krčmah
3672 XX     |            precej," mu je ta pokimal in sél med Šentvidce, da zamere
3673 IX     |                 postavila bokal vina in sela k Slabetu. ~"Za pet ran
3674 XXXII  |               utrudilo.  Pljuskarica je séla ob postelji, otožne in vesele
3675 XI     |          Trlepova sama ni bila bolj, so seli za mizo. Vrbičev gospod
3676 IV     |          marsikoga obvarovala, da se ni selil z dežja pod kap ali se neumno
3677 IV     |              človek se dosihmal ni smel seliti iz gospoščine ne po svoji
3678 XIV    |                pojdem. Pater opat se je sèm že v četver vozil, pa naj
3679 XVIII  |                je kar v hišo vzel tisto seme svojega greha!" ~"Pa tistile
3680 XV     |        šentpetrska in križanska cerkev, semenišče z velikani ob vratih in
3681 VI     |                 oči mrknila komaj vidna senca. ~
3682 XXV    |           plašno odskočili. ~Iz gabrove sence ob cesti se je dvignil mlad,
3683 XVII   |                tako, graščansko naložen senen voz bi speljali sami dve,
3684 XVIII  |              opravljivcu se ogni tudi s senenim vozom!" je Matevžek pikal. "
3685 XLI    |                 menihi poslušali zadnjo sermo – govor svojega opata. ~"
3686 IX     |                neki?" ~"Dokler je tele, sesa na štiri sesce, potlej orje,
3687 IX     |           Dokler je tele, sesa na štiri sesce, potlej orje, brazde obrača,
3688 XXIX   |               stregel po srčku Jeničeve sestre. Prav se mu godi. Ali mu
3689 XII    |              prinesi, Polona," je rekel sestri, "veseli bodimo!" ~Potlej
3690 XXVII  |                obrisal za lepo Jeničevo sestro!" ~"Da, že nekaterikrat
3691 XVIII  |              cerkvica, njegov rod jo je sezidal pred več sto leti." ~"In
3692 IV     |            toliko, da jih v eni sapi še sešteti ne morem." ~"V Stični so
3693 XVIII  |              utegne res še kako pisanje sfrleti do cesarja." ~Opat je molčal;
3694 X      |              sem imel velike in gorezhe shelje. ~V klo∫htru shiveti lepu,
3695 I      |           majhen zhas terpi. ~Pei∫em od Shiti∫hkih menihu. ~Tisto dopoldne
3696 XLI    |                        XLI.~Dokler je∫t shiv bom, ~Na va∫ je∫t mi∫lu
3697 X      |             gorezhe shelje. ~V klo∫htru shiveti lepu, enkrat umreti ∫vetu. ~
3698 I      |            rasodevat:~V∫e, kar na ∫vejt shivi, le en majhen zhas terpi. ~
3699 XXXIV  |                 tolažil. "Prav kmalu bo shodil," ji je tiho pravil, kaj
3700 XXV    |                Beli menihi iz Stične so shodili božjo pot na Primskovo,"
3701 XXXVIII|               da bi se že osipal."  "Ko shodiš, pridi k meni; druščino
3702 IV     |                                     IV.~Shtir leta je glih prezh, kar ∫
3703 XXXVI  |                polju. Bolečina se je še shujšala, ko mu je brat Inocencij
3704 XXXVIII|                skozi okno. ~Mesečina je sijala, noč je bila tiha, brezvetrna,
3705 XXIV   |                 belil oblački, sonce je sijalo, vroče je bilo in brez vetra,
3706 XLI    |                so gomazeli okoli njega, silile in vrtale so tudi do menihov. ~"
3707 XIV    |            slušal te bo." ~"Ne morem ga siliti v nič, on se ženi, ne jaz." ~
3708 I      |             boji, tak jezik ima in tako silna je ponoči, ko se sprevrže
3709 XXXI   |                 je dovolila, da se je s silo polastil mojih sinov in
3710 XXVI   |            glavarju in da po njem užene silovitega graščaka. ~Storil se je
3711 XXIII  |             Iškarijot, še drug pa Peter Simon, ki se je zbal klepetave
3712 XV     |              srečno minilo in da bi bil sinček, pa bo vesela tudi ona,"
3713 XIV    |               Kaj ni tudi on sam skalil sinove sreče? Saj si še nikoli,
3714 VII    |                 v brazdo stopite mojemu sinu in mu nogo podstavljate,
3715 XV     |               eius et habitatio eius in Sion' – telo naj mu v miru počiva,
3716 VIII   |             tujih, preživljati, psoebno siromakov in popotnih." ~"Hm, res
3717 XXXVI  |               nikogar, da bi jo branil. Sirota je na poti temu, onemu,
3718 XI     |          ponižuje srce in veže roke." ~"Siroščina je res velika. Kmet se duša
3719 VI     |              Osem otrok mi je pustil in siroščine, da se iz nje ne vidim," ~"
3720 XL     |            službene dolžnosti mi prtijo sitne naloge." ~"Še danes pošljem
3721 XXXVII |                in obilna, ajda, črna in siva, je rdela in hitro zorela. ~"
3722 X      |              zrelo rdečino, težkal klas sive rži in smukal živi mak,
3723 XXIII  |              pogled in z očmi mrknil po sivem zidovju starega župnišča. ~
3724 XVIII  |                že vse jutro imeli dosti skakanja za spodoben sprejem stiškega
3725 XLI    |             ljudje motali iz cerkve. Na skali sredi Tekavice je že stal
3726 XIV    |               misli. Kaj ni tudi on sam skalil sinove sreče? Saj si še
3727 X      |               oči so se mu osvetlile in skalile. ~"O, tudi drugi so pametni,"
3728 XXXVII |                v samostanu, so ga močno skelele. Menihi so se mu že smilili,
3729 VII    |                 odrezoval, ga je vendar skelelo. ~"Če je tak Trlep, čigar
3730 XXX    |               ko nam je le prehudo," je skesano mislil na sovražne besede,
3731 III    |                 kako hudo je grešil, in skesati se mora in popraviti, kolikor
3732 IV     |                Stični so se šolali tudi skladatelj Jakob Petelin-Gallus, zgodovinar
3733 XX     |                da ne bi lizali meniških skled in da ne bi tiščali za menihi
3734 VIII   |               bati ti, ki ližeš meniške sklede." ~"Že res, vozataji ste,
3735 VII    |              nič ne pogreša. Predpeček, sklednik in žličnik, veža in stopnice
3736 XXI    |                 mi je sile za streho in skledo." ~Pot mu ni bila spešna.
3737 V      |            verjemite mi, da sem do tega sklepa prišel le po hudih duševnih
3738 XXXIX  |                Za zdaj prosim le, da bi sklicali vso samostansko družino.
3739 XXXIX  |                in dal v veliko obednico sklicat vse patre, fratre in brate. ~
3740 XI     |             Slabè poredno obetal, "samo skoči ne vame, če za menihi pride
3741 XVII   |               Hoj, če dekleta in fantje skočijo vkup, bo svatb, da bom od
3742 XXXVIII|               Skoraj na skrivaj so vkup skočili in se precej skrili vsak
3743 XIX    |           samošno pot. ~"Če pravite, že skočim," je mencal, "a Vrbičev
3744 XV     |               ti nevesta kuja, da še ne skočiš v ozke ojnice svetega zakona?" ~"
3745 III    |                sobani in zastrmel skozi skončna okna. ~"Oho, kaj pa ta?" ~
3746 XXII   |                 žepču. Z goldinarčki ne skopari, razmetuj jih pa tudi ne." ~"
3747 XL     |       potrebščine so naposled sami prav skopo delili zbegani samostanski
3748 XI     |                 to kar napačno. Kmet je skoporit, kadar biti ne bi smel,
3749 XXXIV  |                 pritekel povedat, da ne skoprnim." ~"Uro na uro da že strežem
3750 XL     |             otodile sem hlebcu odškrnil skorjico kruha; ni je več. "  Komisar
3751 XXI    |            segel ko videl, mu nad glavo skovikne čuk, že tako preplašeni
3752 XV     |           Redovne bljube naj vas nič ne skrbijo," so ga tu mirili. "Novi
3753 VII    |                  Kakor sem skrbel in še skrbim za svoje otroke, tako preskrbim
3754 XXXVII |              vstali in šli vsak s svojo skrbjó, vsak s svojo željó. ~"Kakor
3755 I      |             bila, vendar dobra in lepa, skrbno udelana in vsa vkup, ne
3756 VI     |             Šmarčevi iznajdljivosti. Le skrij ga spet in pazi, da naš
3757 V      |                       Prior je pestoval skrite misli in želje. ~"Kmalu
3758 XXXIX  |               se je spomnil svojih dveh skritih misli. ~"Ali spoznavaš vsaj
3759 I      |             nekaj drži. Kakor da bi kaj skrivala ... O, patra opata bo treba
3760 XXV    |                 s trsjem, ki so se vanj skrivale zidanice, bele lise, in
3761 XVIII  |           strupeno spotikal. ~"Ko bi se skrivati moral, če bi se sramovati
3762 XXVIII |                ga vratinka duši. Kje ju skrivaš? Spusti ju, za božjo voljo,
3763 XXIX   |               kuti in naj zravnava, kar skrivijo preoblastni oskrbniki in
3764 XX     |               iz hleva? Zravnaj, kar si skrivil, prej ne pojdeva, še odkimati
3765 XXXV   |                 boji. Vojska ni nikomur skrivila lasu, ni nikogar nadlegovala,
3766 XXIX   |                 s kaznijo, kajne?" ~"Ne skrivite mu lasu, samo do pravice
3767 XXXVIII|           storim!" je sukal rep svojemu skrivnemu domisleku. "Menihi naj nas
3768 XXV    |              čisto, da bi dejal: Nobene skrivnosti ni zame več v njem."~"Samo
3769 XV     |           framasoni – prostozidarji, ta skrivnostna rovarska družba," je prior
3770 XV     |                Tako marsikdo vidi v tej skrivnostni družbi zgolj dobrodelno
3771 XXXIII |                   sicer naju ne bi bili skrivši spustili in iz gradu spodili." ~"
3772 X      |                polno klet ima že let in skrnina ga šiva – , pa sem se gredoč
3773 XII    |             umori." ~"Umori, če je brez skrnine." ~"Strup je strup," je
3774 XII    |                 glej, ti včasih prežene skrnino, samo zadosti ga mora biti." ~"
3775 X      |         usmiljenja, nič drugega," se je skromni menih branil prevelike hvale. "
3776 XV     |                 Martine," se je Linhart skromno pobranil, "več ko meni je
3777 XXXIX  |                neko na dolgo dolgo sapo skrotovičeno pisanje, da država v svojo
3778 XXXV   |                mogel prežvečiti, kar je skuhal Trlep ... Hm, črna vojska
3779 XXIX   |                z gosjim peresom praskal skuhlajt človeček in se še ozrl ni
3780 XV     |            prijatelj Linhart se bržkone skuja nevesti in spet zleze v
3781 XXXII  |                 me dajte." ~Slabè jo je skupil huje, pa v temi ga niso
3782 XI     |                 dokazali." ~"Še prej pa skušaj umediti graščaka," je Trlep
3783 XXXVIII|               betico in levo roko mi je skvečilo, drugega ni bilo." ~"Pater
3784 XX     |               nedeljo je Francè bil kaj slabe volje. Ujedalo ga je, ker
3785 XXVIII |                 skrivaj pritihotapil do Slabetove domačije in, kakor bi zviška
3786 XXIV   |                je priden, pameten fant. Slabetovina je lepa domačija, vredna
3787 XVII   |                   Čemu bi se, prazen in slabičen, kakršen sem, lomil v tiste
3788 XXXI   |                namerilo, ko je za tvoje slabične noge v Mali Gaber tako daleč,
3789 IV     |                da ima med dobrimi nekaj slabih svetovalcev in včasih preurno
3790 X      |               slabi, nikogar ne štej za slabšega, kakor si ti sam. " ~"Jaz,
3791 XXVII  |                 Slabè skušal razumeti. "Sladko je vince s Trške gorice." ~"
3792 XXVII  |           obzidja in pokončne lesene in slamnate strehe velikih hiš, ki so
3793 X      |              dolgi; vino je dobro, le v slast ga." ~"Dobro je, dokler
3794 VIII   |                kozarec vina. ~Pevček je slastno izpil, cmoknil in zapel: ~"
3795 XXVI   |           povedala, kam in pókaj je šel Slavbè. Hodila sta zamudno, po
3796 XV     |                in ker so lačni blaga in slave," je Linhart otožno pritegoval. ~"
3797 XXVII  |            lepega, novega dne vstaja." ~Slebè je molčal, nejevoljen je
3798 XXVIII |           zgubila." ~"Glej ga, na pravi sledi si, videli smo ju, proti
3799 XXXVIII|                naduha precej zgine brez sledu in tiru." ~"E, moj dan se
3800 XXXVII |              kaj izvil iz meniških rok; slehernega je bilo nekako sram moledovanja,
3801 VII    |               sa Christusom. Buquize od Slejda inu Navuka Christusa nashiga
3802 V      |               Kuralt in Linhart sta res slekla kuto, a zaslovela sta v
3803 XX     |            netrlep, nemara pojan ali pa slep. Kaj misliš, da te bom zdaj
3804 V      |                jemal, če pa je človeška slepota zatrla, kar so slovenski
3805 XV     |             volje vračal v Stično in si slikal lepo življenje, ki ga čaka
3806 VII    |             stare stare slike na steklo slikanih svetnikov in svetnic, a
3807 IV     |             brez njih ne bi bila zrasla slikarska in kiparska, gradbena in
3808 VII    |              cerkvi, visele stare stare slike na steklo slikanih svetnikov
3809 XX     |                Prav gotovo: Nograški se slini okoli nje ... še pretenta
3810 XXXV   |                 kratkem pomisleku požrl slino in povedal vse. ~"Zatorej
3811 X      |                svoj dom. ~Iz hiše se je slišalo regljanje veselega smeha. ~"
3812 XXI    |             peti, a glas, slab in komaj slišen, se mu je tresel od velike
3813 VIII   |             sobota, sopraznik, le rajši slišim, če pojete, kakor da bi
3814 XXXVIII|              vpitje. ~"Kaj ne vidiš, ne slišiš?" so ženske, na pol gole,
3815 IV     |                je bil tudi Marko Grbec, sloveč učenjak in imeniten zdravnik,
3816 XXIV   |           živela, dosti trpela in močno slovela v vseh časih ... ~Dvignil
3817 XV     |           jezika, češ čemu ne pišemo za slovensko ljudstvo, marveč zmerom
3818 VI     |                bi dejal, ni imel več, a sloves imenitnega, učenega stanu
3819 XXXVI  |                upirali. "Redovniki smo, slovesne obljube nas vežejo." ~"Danes
3820 XV     |        Ljubljani je Blaž Kumerdej, učen slovničar in nadzornik vseh deželnih
3821 XV     |                kimal, "je spisal veliko slovnico slovenskega jezika, pa si
3822 XV     |            dunajskih – iluminatov. Naše slovstvo ne more pognati pravih kali,
3823 XXXVII |               mine, le zemlja je večna. Složni, zvesti si bodite: če ne
3824 XXXIV  |             konec predpasnika, da bi ji složno pomagala, pa je pater zdravnik
3825 XI     |            lahko bomo nosili," je Slabè slutil; "težko ti je kaj iztisniti
3826 XL     |               večno last. Ampak zdaj me slušajte še enkrat in poslednjič:
3827 XIV    |                   Reci besedo še fantu, slušal te bo." ~"Ne morem ga siliti
3828 XXXVIII|               zdaj ne bo." ~Gabrovci so slušali in poiskali vsak svoje. ~"
3829 XXXII  |             Nestrpno je hodil spraševat služabnika v glavarjevi veži, ali je
3830 XV     |                     Nič več mi ni do te službe," je prior odmajeval. "V
3831 XL     |                 tako?" ~"Gospodje, hude službene dolžnosti mi prtijo sitne
3832 VI     |            prenekateri si je s priprego služil lepih denarcev; krčme so
3833 XV     |           Stična je v vseh časih zvesto služila cesarju in na vso moč skrbela
3834 XIX    |            Škoda," mu je tiho hodilo na smeh, "še takih podobic bi potreboval,
3835 X      |              slišalo regljanje veselega smeha. ~"Kaj ti je mojim fantom?" ~"
3836 XXXIII |                od strani poslušal in se smehlaj sam vase. ~"Hvala Bogu,
3837 XXIV   |                očk in rdečih ustk se je smehlajl angelček. ~"Oce ... oce ...
3838 XV     |           Včasih misliš, da se ti sreča smehlja, pa se ti le smeje," je
3839 XXXIV  |               obrazu razlil tih, srečen smehljaj, Matevžek se je na glas
3840 XX     |               Kaj ni tako, ka-li, da se smehljaš?" je Pobereta grelo. ~"Seveda
3841 VI     |                 a Šmarec je z navihanim smehom po vsem obrazu že pravil: ~"
3842 X      |                 je Tone grmel v veselem smehu, "pa bi naju lahko precej
3843 XXXI   |                 postajal. "Vse bi se mi smejalo, najbolj morda pater opat
3844 X      |              nebeški raj grešni duši." ~Smejoče se oči vseh so pale še po
3845 XXVI   |               pa togotna ujetnika sredi smejočih se biričev. ~"Čemu si tako
3846 XXXIV  |          jasknil in jo uprasnil v tisto smer. "Trlepi se nemara vračajo ...,"
3847 XIV    |               ljudi, ki radi brskajo po smetišču tujih grehov, ga je grabila
3848 XXVIII |                 se smejali, pa ne radi; smešilca svojega težko pridelanega
3849 XV     |             lepa izjema. Prav res se mi smilijo šole, ki z njim zgubijo
3850 XXXVIII|             meni pridite," se je Trlepu smilil. "Že snoči bi me bili morali
3851 XVII   |                  žejen sem, sam sebi se smilim. Z zaljubljenim človekom
3852 XX     |                mi zini, pa ti raztolčem smrček!" je Francè planil, bratje
3853 XX     |           morala udariti po opravljivem smrčku." ~"In vendar je vsakemu
3854 XXI    |                   je Matevek lagal. "In smrdele so kakor star zaprtek, iz
3855 XXV    |             loviti in v krdelo zganjati smrdljive kozle, kakršni ste vi, ki
3856 XI     |               da sam prebiva v zatohli, smrdljivi bajti." ~"Kako bi sicer
3857 XXI    |                in zašaral v hraščino in smrečje nad Kuščarjekom. ~"Kar todle
3858 VI     |               hosti nad vasjo Cesto. Na smrekah so vpile vrane, z gabra
3859 XXI    |                je zavpil, dotipal staro smreko in jo objel z obena rokama. "
3860 VI     |           odskakljal, a jaz brž popadem smrekov storž in ga vržem za njim.
3861 XXV    |                 topoglavimi tlačanskimi smrkavci." ~"Da," se je Kuralt drl, "
3862 XVII   |                smeš štirinajst dni pred smrtjo za lase obesiti, če mi precej
3863 XVII   |               cerkev, jo onečedi, noben smrtni greh je ne more tako." ~
3864 VII    |              Katerega drugega oženi, da snaho dobiš na Trlepovino." ~"
3865 XXXIX  |                je tudi tegale s tečajev snemal nesrečni novi čas," je opat
3866 VII    |                Trlep pobesil oči ... "S snubcem in Franco se ne moremo domeniti." ~"
3867 XX     |                 nosnice. ~"Ali jo je že snubil pri vas?" je hropel.~"Otrok
3868 XVIII  |               ona. Sicer pa vendar mora snubiti ženin, ne pa nevesta." ~"
3869 XVIII  |                je razumel župnik, "brez snubitve ni ženitve." ~"Zdraho, kakor
3870 VII    |                             VII.~Velika soba v Trlepovi hiši je bila
3871 IV     |               patri odšel v kapiteljsko sobano na rekreacijo – uro počitka
3872 XXXII  |                ga iz glavarjeve prednje sobe, s tremi biriči odjahal
3873 IV     |             mileni. ~Sobota je bila, ob sobotah se je opat že iz mladega
3874 VII    |            navada naše hiše, da si že v soboto opoldne napravimo delopust."~"
3875 XXXVI  |                 vedel že dolgo. Zato je sočutno, ljubeče gledal za brati,
3876 XVIII  |              umen Primskovčan pripravil sod domačega vina, da bi ga
3877 XXXVII |               nebeških vrat in se bo ob sodbi izkazalo, da je z ljubeznijo
3878 XXXIX  |           bolezni in smrti!" ~"Tako nas sodijo tisti, ki ne poznajo našega
3879 X      |                 sem otodile res napačno sodil opata in menihe?" se je
3880 IV     |                 poprijemal. "Kako mu je sodila, ni treba praviti."  "Čast
3881 XXX    |                 bi nas gonili in krvavo sodili." ~"Za Sotečana bo kazni
3882 IV     |               in meščan, in da sme vsem soditi le sodnik, ki je učen na
3883 XXXVIII|          pokoncu, hudič sam trese svet, sodni dan bo – ti, Žalostna Mati
3884 IV     |                in da sme vsem soditi le sodnik, ki je učen na postave." ~
3885 XXX    |             dobili na glavo, okoli vseh sodnikov bi nas gonili in krvavo
3886 XI     |              taki, da kmet včasih še za sol nima." ~"Vem, zato bi mu
3887 IV     |             brado mu je zdrknila debela solza. ~"Če je Boga volja, koga
3888 XXXIV  |                je dejala in si obrisala solzne oči. "Kaj se neki tako ženem,
3889 XXXVI  |                hodili za njim in ga vsi solzni spraševali, kaj bo.~"Ne
3890 XIII   |                 čas tiho rekel in skril solzo, ki mu je drsela po licu. "
3891 XXXVII |            dežél je že šla jesen; lepa, sončna je bila. Prstenina je bila
3892 I      |               ga je prijazno gledala iz sončne bleščave. ~"Ali se bo Neža
3893 XXV    |           Bratenco je s strmega hriba v sončno nebo bola stara cerkev na
3894 III    |             vetru zibala v popoldanskem soncu. ~"Kdo te požanje, kdo omlati
3895 X      |                vreden." ~Ob popoldanski soparici je možem postajalo vroče,
3896 VIII   |              ženska. "Čeprav je sobota, sopraznik, le rajši slišim, če pojete,
3897 XIX    |             imel več, pa sem jih razdal sosedom." ~Matevžek je videl, da
3898 X      |               potnina da ga še skrbi. ~"Soseske bi ti jo morale zložiti." ~"
3899 IX     |               smrti spet rineta vkup, a Soteska se upira in brani, Slabeta
3900 IV     |                 Saj res, žužemperška in soteška gosposka bi jih najrajši
3901 XXVI   |           cesarju ali kjer že, bo konec soteške in vse take gosposke ..." ~"
3902 XI     |            prišli tudi v žužemperško in soteško gospoščino. ~Bera je tu
3903 XXIX   |                 mu je začel praviti, da Sotočan pobira prevelike davščine
3904 XIII   |            veselje. Če bi bil cesar sam sotpil predenj in mu v last dal
3905 XVII   |                 nikamor, jutri so si že sovraž in se kujajo za prazen nič.
3906 XXX    |          prehudo," je skesano mislil na sovražne besede, ki so se mu izmikale
3907 XLI    |                je komaj še mogel reči: "Sovražnik že stresa vrata, surgite,
3908 I      |               Ali si kaj bolna?"~"Dobro spala res že nisem več noči." ~"
3909 XXXVIII|         poklicati, ni bilo prav, da ste spali v senici." ~Vrbičev gospod
3910 XXXVIII|              polne skrbi in skoraj brez spanca. ~"E, staram se, staram,"
3911 XVII   |                bi spočit uganil pravo. "Spanček je boljši ko žganček. Ali
3912 XXIX   |                 Hude skrbi so mu podile spanec, misli so vse uhajale domov,
3913 XV     |               skoraj po šestdesetletnem spanju spet predramila, preorje
3914 XXXVIII|               posebno otožen, spoznal. "Spati ne morem več in nadložen
3915 XVIII  |             kolikor držiš, samo Nežo mi spazi in me hitro pokliči, ko
3916 XXXVIII|               brž sklical domače, popal spečo Marjanico in planil na plano. ~
3917 XX     |              Nograški – ." ~Franceta je speklo, kar ustavil se je in togotno
3918 XXXVIII|               le priskočil in se cvileč spel proti oknu, kakor bi prosil,
3919 V      |            učenost se je iz ozke celice speljala kakor goden ptič iz gnezda –
3920 XVII   |         graščansko naložen senen voz bi speljali sami dve, če bi ju zapregel
3921 XXXIV  |             vnic." ~Ona pa da ne in ne: spenec je bošlji ko žganec, do
3922 VI     |             odrgnili in z odejo pokrili spenjene konje. ~"Lepi konji," jih
3923 XXIII  |               ob hosti nad vasjo Cesto. Spenjeni konji so začutili hlad,
3924 XXXIX  | najnehvaležnejša drhal na svetu!" se je spesnilo patru oskrbniku. "Pestuj
3925 XXXII  |               nas se drži, čeprav nismo spešni, saj nič ne zamudiš; samošnemu
3926 XL     |           samostanskega vina in da zdaj spijo kakor polhi. ~"Kdo jim je
3927 XXIX   |              oskrbnika! ~Jezen je počil spis ob mizo, vstal in zakoračil
3928 XXIX   |                 po mizi predeval debele spise in se držal, kakor da mu
3929 XXVII  |               ni velika, jeza jim hitro splahne, predobrodušni so."  A Kuralt
3930 XX     |                večerji in molitvi potrt splazil v senico, zaspati pa vso
3931 VIII   |             Jezus križ nesel,~je venček spleten,~Mariji posvečen ..." ~"
3932 V      |                 pri cesrju prav mogočni spletkar, je cesar vendar ukazal,
3933 XXII   |            vrneš, boš vedel tudi to." ~"Spočij se in kar odtod stopi v
3934 XVII   |                 in legel v senco, da bi spočit uganil pravo. "Spanček je
3935 XXXIII |            skrivši spustili in iz gradu spodili." ~"In ne bi glavarjev človek
3936 XXXIX  |                 sam oberačiš: če te kaj spodnese, ga ne bo, da bi ti vsaj
3937 XVIII  |                 imeli dosti skakanja za spodoben sprejem stiškega opata. ~"
3938 XXI    |                 tehle tvojih veščah, te spodreca, da ne najdeš več poti do
3939 XVII   |               je začel praviti, kako je spodrecaval stiško moro Krtuco. ~"Matevžek,
3940 X      |                gradovi," se je omotično spogledoval s prerokovano svobodo, "
3941 XX     |               dežele." ~"Tudi Stična se spogleduje z Gabrovci," je Témeničan
3942 XXXVII |                so Trlepa obletale zgolj spokorne, prav nič uporne misli: "
3943 XL     |                  Kriv sem," se je pater spokorno udaril ob prsi in stopil
3944 XXXI   |          Soteski se bodo prav do pičice spolnjevale vse nove cesarjeve postave!" ~"
3945 XVIII  |              Kdo vpraša kaj tebe, zmene spoloversko?" so zavreli. "S poti se
3946 IV     |         ohranili klasični – preimenitni spomeniki grške in latinske književnosti,
3947 IV     |                  naj jim ostane tudi ta spomin. ~Ozrl se je, proti njemu
3948 XXIV   |        Trlepovina naj ne zgubi imena in spomina ... Nacetu, dobri duši,
3949 XXIII  |                   je zamišljen pestoval spomine svojega kratkega menihovanja. ~"
3950 XIX    |               reci ..., da se je zmerom spominjam ..." ~"Če le pozabim," je
3951 XV     |                  je vse znanje imenoval spominjanje, ker iz človeka prihaja
3952 VII    |              gosto, kakor zaobljubljeni spominki v božjepotni cerkvi, visele
3953 XLI    |                opatu. Poslovimo se še s spominom blaženih menihov prednikov
3954 XIV    |             vsaj mladim ostanem v lepem spominu," je potlej priorju pravil
3955 VIII   |          Ljubček in škrjanček pojeta le spomladi in poleti; ženska, ki se
3956 XXII   |                tla. "Od rodu do rodu se spomni, kako so menihi zmerom pomagali
3957 IX     |          poslušaj, smo pili in se nekaj sporekli, a jaz sem v vihri in po
3958 XV     |              čas naj bi le drugod iskal spotik, dosti bi jih našel in bolj
3959 XX     |          Franceta je grabilo, ker so se spotikali ob Nežo. Zarohnel bi bil,
3960 VII    |                glas bral. Bere vam brez spotike, čeprav sem ga le jaz sam
3961 VII    |                Pavel jo je pestil in na spovedi podil iz naše hiše." ~"Za
3962 VII    |                prižnici in tenkočuten v spovednici?" je opat obupaval. "Ali
3963 XXXIX  |            nekaj drugega." ~"Pokesaj in spovej se, pa ti odleže." ~"Pokesal
3964 XXXIX  |               se vam, pater opat, pa še spovem." ~"Prav, pojdiva v cerkev." ~"
3965 XXXVIII|              domisleku. "Menihi naj nas spoznajo do dna in pomnijo, kakor
3966 VI     |             bili vsi v igri. ~Ženska je spoznala gospoda in se ustrašila. ~"
3967 XXXIX  |                 Trlep." ~"To morda kdaj spoznam tudi sam. Za zdaj me peče
3968 XXXVI  |                ko je začel bolj in bolj spoznavati, kako so neki patri z vsemi
3969 XXXIX  |               dveh skritih misli. ~"Ali spoznavaš vsaj zdaj, da nisi ravnal
3970 XL     |               do menihov bodo zdaj bolj spoštljivi in tisti, ki po menihih
3971 XVIII  |                  Trlep in sinovi so jih spoštljivo pozdravili in jim pripravili
3972 XV     |               do pravičnosti in premalo spoštujejo osebno ali podedovano lastnino." ~"
3973 XXXII  |          pomagajte mi na noge, pa bo." ~Spravili so ga na voz in pognali
3974 XXI    |                 bilo tisto malo primake spravilo ob um in nogé?" ~"No, da
3975 XXXVIII|                 in ubog: prav je, da se spravim s poti." ~"Kako vam je?"
3976 XXXII  |           povedali. – "Pomagajte, da ga spravimo na postelj." ~Vozniki so
3977 XIV    |                vseh dni konec. Kmalu se spravita, če kaj drugega ni vmes. ~
3978 XXXIII |                Komaj. V ves grad jih ne spravite, toliko jih je." ~"Tako?"
3979 XXVII  |                Upri se, ne slušaj in ne spravljaj v nesrečo domačega človeka!" ~"
3980 XIV    |           mislil, táko torej je vreme?" Spravljiva misel mu je gladila obraz. ~"
3981 XX     |                 misli, lepe in že čisto spravljive, so se mu smehljale na obrazu. ~"
3982 XXX    |             menihov!" je naposled našel spravno misel. "Stična nam je res
3983 XXXII  |               vanj." ~Nestrpno je hodil spraševat služabnika v glavarjevi
3984 XVII   |                 ti sam lahko pove. Čemu sprašuješ mene?" ~"Ne pove, Matevžek,
3985 XXIII  |                Moder človek presliši in spregleda, kar mu ni všeč." ~"Ali
3986 XLI    |            zaihtel in naposled le težko spregovoril za slovo. ~"Kar umre v pokorščini
3987 XXV    |         sitnosti naj dobro uravnamo, pa spregovorimo katero tudi s takimile postopači,"
3988 VI     |                Ker je gosposko in da se sprehodijo." ~"Kaj nič ne delajo?" ~"
3989 XVIII  |               besedo."  "Opat je vabilo sprejel in se z gospodi napotil
3990 XVIII  |              dosti skakanja za spodoben sprejem stiškega opata. ~"Ali vidite
3991 XV     |                 kako je prèdlansko leto sprejemal papeža. Še zvoniti mu ni
3992 XXV    |             samostan že tri leta ne sme sprejemati novincev?" ~"Nak, nisem
3993 X      |                 nikjer več ne. Če ga ne sprejmejo v kateri drug samostan ali
3994 IV     |           razveže sama. Saj mu ni treba spremeniti tudi srca, kdor mora sleči
3995 VII    |                   je opat rekel s čisto spremenjenim glasom. ~"Ne bo se zveličal,
3996 XXXV   |               so se ustavili. Trlepa so spremetale vse barve, fantje so debelo
3997 XXXV   |               Témeničanov, ki so do sem spremljala Trlepe, so se hrupno poslovila
3998 XVIII  |       cestninarjem." ~"Je, je, da bi ga spreobrnil; pater opat pa Trlepa nikoli
3999 X      |           postalo. Obrnil je pogovor in sprevel gosta na svoj dom. ~Iz hiše
4000 XXIV   |                Prav sta storila, če sta sprevidela, da nista za to," ju je
4001 XXV    |                ščuval. ~"Da, glavar naj sprevidi, da si mož, gospodar, ne
4002 XL     |          samostan bil!" ~"Kaj sreča je, sprevidiš, ko je več ni." ~"Ko bi
4003 VII    |               ni greh in krivica, da si spridil Franco?" ~"Kakor sem skrbel
4004 XV     |               so se povečale in še bolj spridile." ~"Take homatije nastajajo
4005 XV     |               mogla zrasti v tem grdem, sprijenem času?" ~"Najlepše bíli poganjajo