Chapter

4006 XXXI   |                da; dobim le, kolikor si sproti vzamem sam. Tako, vidite,
4007 XXI    |              strahu, izpod nog pa se mu sproži kamen in se zatrklja nekamo
4008 XX     |                  pa se je bal, da ne bi sprožil še hujših bodic. ~Tudi Poberetu
4009 XVIII  |                   Stičani so onemeli, a sprožili bi nemara bili še kaj, pa
4010 XXXVII |                in da je nikoli ne smete spustiti iz rok. Kdor nima zemlje,
4011 XXXII  |       premišljal. Hm, kako neumno se je spuščal v nepotrebno nevarnost.
4012 I      |                 stezi, ki se je položno spuščala v Stično. "Dolgo se že nisva
4013 XXXVII |                 vas so prevoljno iz rok spuščali svoboščine in njive." ~"
4014 VI     |              mož, ki zaradi vranjega in sračjega vrišča nemara ni slišal
4015 VI     |                na gaber so se zaganjale srake in izdajale: "Lej ga, lej
4016 XLI    |                  da jih ne bo pustila v sramoti in pregnanstvu: pride čas,
4017 II     |                 otresala opravljivke. ~"Sramotno bi bilo, če bi Stičanka
4018 XVIII  |                skrivati moral, če bi se sramovati še znal!" ~"Kaj še! Saj
4019 XXI    |                sam?" je Tone dregnil od sramu molčečega pevčka. "Počačsen
4020 IV     |               Da v∫i klo∫htri meni∫hki, sraven tudi ∫ti∫hki, ~Bodo vsdigneni,
4021 XXVII  |                 ob dijaškem metežu roka srbela, da bi udaril, udaril. ~
4022 I      |                bil. Prišel je z veselim srcem, vrača pa se s prav žalostnim ...
4023 XXIX   |             Pugelj ne bo več stregel po srčku Jeničeve sestre. Prav se
4024 XVII   |                 Nežo in Francetom in za srčne bolečine tudi Nogrškega
4025 XXXII  |            nadaljnjih nevarnosti, pomoč srčnega Slabeta jim je dosti pomenila. ~
4026 XX     |                   si je vrtal po veliki srčni rani; "nič, sicer bi bila
4027 XII    |                 Potlej je poiskal velik srebrn denar, ga vrgel v majhen
4028 XII    |              dna in pogledal Slabeta. ~"Srebrnik je tvoj, Matevžek, le vzemi
4029 XL     |                posebno boli zlatnina in srebrnina; še po opatovi mitri in
4030 XX     |                a škrjanček je z neba še srebrno zvonil, v hosti so mu pritrkovali
4031 XII    |                opat je ondan v Šentvidu srečal Pljuskarico in ji obljubil,
4032 XXXI   |               pater opat." ~Zunaj so ga srečale druge misli. ~"Tàk tu bo
4033 XXXI   |              tebe, glej sem se namenil, srečam te pa tu, kakor da bi do
4034 XXXI   |             stare misli so se iskale in srečavale. ~"Ali mi je res bilo treba
4035 XVII   |                 črviči." ~Dala se ji je srečna misel, da bi zgovornega
4036 XXXVIII|                ga je nosilo v nekdanje, srečnejše dni. "Pa saj sem star in
4037 XXIX   |                 daljnega doma. ~Glavar, srednje velik debel gospod zabuhlega
4038 XV     |          desetini." ~"To je res ostanek srednjega veka – čast in slava cesarju,
4039 V      |                 je niste."  "Tudi to je srednjeveška navada." ~"Obedientia –
4040 XV     |              čisto zares hočejo pomesti srednjeveške ostanke, ki se trdoživo
4041 IX     |            majhen, štiri premaga, ko je srednji, svet obrača, a ko je star,
4042 VI     |                 je s stransekga pota na sredo velike ceste nenadoma omahnil
4043 XI     |            Trlep s Slabetom odpravil po srenjah, da bi nabrala potnino do
4044 IV     |                 bodo hoste in trate, če srnic ne bo in zajčkov, jerebic
4045 IV     |                 je kmetu na kvar, in da srnice in zajčki hodijo na njive." ~"
4046 XXIX   |                  je bil tisto jutro ves sršenast. Razdražen je po mizi predeval
4047 XXXI   |               hoste prišel Poberè. ~Oba staj postala in se debelo pogledala. ~"
4048 XXXVIII|           ženske, na pol gole, z otroki stale v gručah in vile roke. "
4049 VIII   |              voznik. ~"Vse bratovščine, stanovske in tudi cerkvene, naj se
4050 VI     |              sloves imenitnega, učenega stanu se ga je držal, da so ga
4051 IV     |                bratom, ki je s trudnim, starčevskim korakom šaral v cerkev. "
4052 XXXIX  |                 so se oglašali še drugi starčki, "po svoji vesti in zavesti
4053 XVIII  |                    Že prav, ali Tone je starejši, za njim bi se ženil Francè,"
4054 VI     |              zdaj razžene bratovščino s starimi pravicami." ~Kočija je prašila
4055 XXIV   |              Stal je tam kakor spomenik starobitne domačije. - ~Vrnil se je
4056 VII    |                očeta tako radi." ~"Kdor starše ljubi in jih podpira, si
4057 XL     |          smehljal. "Vse to so mi kupili starši, ko sem postal opat, in
4058 XV     |             pred sto leti! Vse najlepše stavbe v našem mestu so iz tiste
4059 VIII   |           spoznamo, ko ga več ne bo." ~"Stavimi sto na eno, da naših menihov
4060 VI     |            domače kraje. ~"Še zajec rad steče pod tisti grm, kjer se je
4061 XVII   |              oprezno umikala, "v cerkev stečem, obseden je, če ponorel
4062 XXVIII |                plašil. ~Za mejami in po stegneh se je že v mraku prav na
4063 XXXVI  |                umečile, da se je počasi stegnila in mu pobožala trpeče srce ...
4064 XVIII  |           prinesla noter. ~Otročiček je stegoval ročice po Trlepu in njegovih
4065 XXIV   |             drobencala po kolenih in se stegovala, da bi ga ujela za brke,
4066 XXXIV  |                 potlej pa mu še iz neke stekleničke kanil dve, tri kapljice
4067 VII    |             visele stare stare slike na steklo slikanih svetnikov in svetnic,
4068 XV     |               Zunaj se je pooblačilo in stemnilo, v oblačju nad mestom je
4069 VII    |            zglavje, a pod stropom so po stenah na gosto, kakor zaobljubljeni
4070 VII    |               ponovil, segel na klop ob steni in pred opata položil neveliko,
4071 XXI    |            nobene zvezde ni bilo zunaj. Steza, ki jo je sicer poznal dobro,
4072 XXXVI  |             domačim in tujim ljudem, se stezajo lakomne roke ... ~"Bog jim
4073 XX     |                hotel. "Sam naj si trebi steze," si je mislil in še enkrat
4074 XXI    |                na stari roki preplezale stezo. "Morda me že težko čakajo?
4075 II     |                 Sramotno bi bilo, če bi Stičanka jemala ženina iz take hiše.
4076 XX     |                    In vendar je vsakemu Stičanu jezik še zmerom tako dolg,
4077 V      |                 in zabobnela čez mostič Stičnice. ~V kočiji sta sedela opat
4078 IV     |                  sem šel od bolnika. Ob Stičnici se je za vrbjem skrival
4079 XXXI   |                 klical opat, zdaj pa ga stiska, glej, sama žene tja. ~"
4080 XXX    |                 Janez bliskal z očmi in stiskal pesti. "In vso Sotesko v
4081 XXXVII |               ponižno čaka, da bi ga iz stiske kar po čudežu izmotal Bog
4082 XVII   |                 bi skrival svojo veliko stisko. ~"Kaj počenja Neža?" ga
4083 XII    |                 je tiho zažvižgal in se stisnil na klop za vrati. ~Polona
4084 XXVIII |            počesal brado. ~Trlepu se je stisnilo srce, glava mu je kinknila
4085 XX     |                 jo dobiš po opravljivem stiškem gobcu!" ~Poberè je začutil,
4086 XX     |                  Kdo neki bi se ženil s stiškimi svetopetkami, ki so najbolj
4087 X      |               koder se je nosila sto in stokrat prekleta prevzetija tuje
4088 XXXIII |                s predpasnikom pobrisala stol ob mizi. "Če se vam ne zdi
4089 V      |        slovenski pisci napisali že pred stoletji?" ~"Tiste knjige niso bile
4090 VII    |                javorovega lesa, ob njih stoli in klopi: na nji hlebec
4091 XV     |          obokanimi hodniki na dvorišču, stolnica, nunska, šentpetrska in
4092 VI     |               klanjal gospodoma, ki sta stopila iz kočije, prav veselega
4093 XXX    |                tudi oče njunih misli. ~"Stopita," jima je rekel, "do prvih
4094 XXIV   |            zadosti dolgo, zdaj že lahko stopiš v Stično in uravnaš, da
4095 VII    |            sklednik in žličnik, veža in stopnice na jispo, čelesnik, kljuke
4096 XX     |               dobro. Pa je ni in nobene stopnje ni storila, da bi jo." ~"
4097 XXXIII |          prebičam in zaprem?" ~"Tega ne storite, dokler se ne pomeniva!"
4098 VI     |                 jaz brž popadem smrekov storž in ga vržem za njim. Zajček,
4099 XI     |                  kmet je tačas bil mož, strada in glada, če ga ni Bog tepel
4100 XXI    |                 ti nenadno dihne veter, strahotna hosta zahrope; v temo, da
4101 VII    |              hudega, če je ljudstvo, le strahovano dosihmal, naposled svobodneje
4102 X      |                  da te kar v hišo pride strahovat?" ~"Nemara misli, da smo
4103 VI     |                 tudi opat. ~In res je s stransekga pota na sredo velike ceste
4104 XXVI   |                krivična je zmerom." ~Po stranski stezi ju je došel mož domačin.
4105 XXXIII |                 bi na grad na napravila strašen poboj in polomaj," je vedel
4106 IV     |            ogovoril, "med brate je pala strašna novica, samostan da nam
4107 XXXII  |              Slabè za tren oči obrnil. "Stre ..." pa že ni več utegnil
4108 XXXIV  |               ga morda ne bi znala prav streči." ~"Kaj mislite ostati na
4109 XXVII  |             pokončne lesene in slamnate strehe velikih hiš, ki so se tiščale
4110 XXXIV  |               in zavijaš kakor mačka na strehi." ~Pljuskarici se je po
4111 XXI    |               mara, ne bo mi je sile za streho in skledo." ~Pot mu ni bila
4112 XL     |               je pater oskrbnik z vsemi strelami svojih oči treskal v komisarja. ~"
4113 X      |                drugi, striže z ušesi in strelja z očmi, kje bi kaj ljube
4114 XXXII  |             zavalil po tleh. ~"Vozniki, streljajte!" se je Slabè za tren oči
4115 XXXV   |               irhastih hlačah pritegnil stremena in šel. ~"Pa tudi patru
4116 XLI    |               mogel reči: "Sovražnik že stresa vrata, surgite, fratres,
4117 XXXVIII|               plano. ~Zemlja se je spet stresla. Po vasi je završalo. Ženski
4118 VI     |             urno ga poberem, še malo se stresne: sklenil je, mrtev je ...
4119 XVII   |               Poiskal je Matevžka in ga stresnil za ramo. ~"Matevžek, dobro
4120 V      |               na krivih potih, obrniti, strezniti ga je treba. ~"Da, tudi
4121 XXXIV  |           skoprnim." ~"Uro na uro da že strežem nanj, se mi je zdelo, pa
4122 VIII   |             táko, da bi mi že vsak smel striči besede." ~"Ne zameri," je
4123 VI     |               na zadnjih nogah, z ušesi strigel in me prijazno gledal. '
4124 XXXIII |            mislila?" ~Tako sta si dolgo strigla besede. ~"Ali naj zdaj pokleknem
4125 VI     |           suknjo, pal na tla. ~Konji so strignili z ušesi, kočijaž je ustavil. ~"
4126 XIX    |              Krava do drugega dne še ni strila, Slabeta je bolj in bolj
4127 XVII   |                 samostanom. Sit je bil, strma pot ga ni več mikala, le
4128 XVII   |              kakršen sem, lomil v tiste strme vice?" je modroval. "Mar
4129 XXV    |             Témenica. Nad Bratenco je s strmega hriba v sončno nebo bola
4130 XXIII  |            starega višenjskega gradu na strmem griču nad Višnjo goro. ~"
4131 XXVII  |                skoraj tekel po ozkih in strmovitih ulicah. ~"Ha, pa se je le
4132 XV     |           Tlačani so s polja spravljali strn, a mudilo se jim ni, malomarno
4133 XX     |                pritrkovali ščinkovci in strnadi. ~Francè spet ni vedel,
4134 XXIII  |              široke kraje orali resasto strnišče. Iz vrtnega zelenja so se
4135 XXVII  |                razuzdancev," je Linhart strogo rekel. ~Kuralt je molčal
4136 XXXVIII|                  le ustrašili smo se in strop v vozniškem hlevu je počil
4137 XXXVIII|             počil po vsem dolgem; druge stropnike mu bo treba vdelati." ~"
4138 VII    |          ovsenih plev za zglavje, a pod stropom so po stenah na gosto, kakor
4139 XXIX   |             pest goldinarjev: "Za potne stroške slù." ~Glavar je z očmi
4140 XXIX   |              pasom; "vem le, da se taki stroški poravnavajo iz državnega
4141 IV     |            ljudstvo spisal in ob svojih stroških izdal Kratki Sapopadik kershanskiga
4142 XX     |                Slabeta. ~"Jutrišnji dan strpim še kako," je po večerji
4143 V      |              oznanja toleranco – versko strpnost in krščansko ljubezen. In
4144 XXIII  |           Graščak na Grmu in graščak na Strugi sta ju že dolgo vabila v
4145 X      |                  da je udaril po skriti struni Trlepovega srca. ~"Človek
4146 XIV    |          opravljiva, ti že Trlep izpuli strupeni jezik, če ti ga Francè ne
4147 XVIII  |               hodi?" se je stiški jezik strupeno spotikal. ~"Ko bi se skrivati
4148 XX     |                  na hruški za senico je stršil čuk. ~"Škoda, Matevžka bi
4149 V      |              res je. Principaliter enim studere debes, ut Deum cognoscas
4150 XXXIX  |               se tudi ne odlikujejo "in studiis" – v znanostih. ~"Ne bodi
4151 XXV    |                 popravljal. "Saj vidiš, studiosus viaticus – potujoč dijak
4152 VIII   |                   Ne norčuj se s takimi stvarmi, saj se še znaš ne." ~"Pa
4153 XXXV   |                nemara bo poprijemati na suhem." ~"Kako se to ujema in
4154 XXVIII |                privzdignil ramo in si s suhimi, dolgimi prsti molče počesal
4155 II     |        prišarala Krtuca, stara in grada suhopeta ženska. V mladosti je bila
4156 XXXVIII|                tla smo, slabo se nam bo sukalo posihmal." ~"E, ni ga med
4157 XXIII  |                iznad hiš se je pod nebo sukljal dim, po vsej dolini je živo
4158 VI     |              zajec, ki ga je tiščal pod suknjo, pal na tla. ~Konji so strignili
4159 XXVI   |             vprašal. V srce ga je pičil sum, ali si valpet nemara ne
4160 XVII   |             norec, ves nezaupen in poln sumničenj, prave je zlepa ne izpuliš
4161 XXVI   |                 mu prerečejo, v vsem ga sumničijo, nič jim ni prav." ~"Drhal
4162 XLI    |              Sovražnik že stresa vrata, surgite, fratres, abeamus hinc.
4163 VI     |                  je opat kimal, "saj so surovi in prevzetni, da je kar
4164 XXXV   |              vreme dobimo. Saj je prav: suša je, po vaseh zmanjkuje vode,
4165 XI     |                 ni Bog tepel s točo ali sušo, skoraj poznal ni; zdaj
4166 V      |                je življenje v samostanu suženjsko?" ~"Nak, naravnost tega
4167 XXXIX  |              samostanu!" ~Komisar ga je svareče pogledal. ~"Poslušajte še
4168 VI     |           trobil. ~"Počasi, počasi," je svaril tudi opat. ~In res je s
4169 XVII   |                 fantje skočijo vkup, bo svatb, da bom od samega prepevanja
4170 VIII   |              božjih potih, po krčmah in svatbah. Kdor sam ni kam mogel ali
4171 XXXIII |                bomo v hiši imeli dvojne svate." ~"Saj res," je Tone veselo
4172 XV     |                  Linhart menda še ne bo svatoval tako kmalu," se je tudi
4173 XXXVI  |                utrnilo. ~"Oče, ali kaže svatovati ob žalosti za menihi?" je
4174 VII    |              obveselile opatove besede. Svatovske misli so iskale Nežo in
4175 XL     |               na razpelo med prižganima svečama. ~"Kriv sem," se je pater
4176 XVII   |           drobencal v Stično in vso pot svedral zvite nakane, kako bo iz
4177 VII    |                 nobene krivice si nisem svest." ~"Ali ni greh in krivica,
4178 XX     |                 poglejte, se jim že kar svetijo kakor staremu volku, ki
4179 XXIV   |               je v hišo. Obraz se mu je svetil in srce mu je bilo polno
4180 XV     |              rekel," so se Linhartu oči svetile v novi, veliki misli; "dobro
4181 XV     |             postave. ~Izza ovinka se je svetilo belo zidovje stiškega samostana.
4182 XXXV   |                 gledal proti Stični. Za Svetim Duhom se kopičijo oblaki,
4183 VII    |                 v Trlepovi hiši je bila svetla in čista, a ker je bila
4184 XXI    |                 tam poobleščavalo čudno svetlikanje. ~Strah ga je postajalo,
4185 VII    |            steklo slikanih svetnikov in svetnic, a največja je bila tista,
4186 XX     |             neki bi se ženil s stiškimi svetopetkami, ki so najbolj priskutne
4187 XIII   |          nobenega takega, in vse stiške svetopetnice niste vredne, da bi s svojim
4188 XXXIV  |              vidiš! Taka si kakor tiste svetopisemske device zamudnice. Pa le
4189 XV     |               ravnal kakor tisti pridni svetopisemski hlapec s talenti." ~Pogovor
4190 XXXII  |             tako," je krčmarica pametno svetovala. "Kar pojdite, pokličem
4191 IV     |                med dobrimi nekaj slabih svetovalcev in včasih preurno in nesrečno
4192 XV     |                iluminat ni zmerom dober svetovalec; cesarja ne modri, marveč
4193 XXXII  |                    Vidiš," so mu potlej svetovali, "eno pot imamo, kar nas
4194 XXVII  |                dijaških pravic in mirne svobode. ~Tudi meščani so se razhajali. ~"
4195 XV     |        preprosto povedal. "Kaj sem zdaj svoboden? O, zdaj sem državni hlapec,
4196 XV     |          življenje, ki ga čaka v veliki svobodi. ~Tlačani so s polja spravljali
4197 VII    |           strahovano dosihmal, naposled svobodneje zadihalo in začelo misliti
4198 X      |               bo več dolgo, pa bomo res svobodni in svoji ..." ~Božal je
4199 XXXVII |                pradedje so bili mogočni svobodnjaki, jaz pa sem meniški tlačan,
4200 XXXVII |               prevoljno iz rok spuščali svoboščine in njive." ~"E, tudi po
4201 V      |                tuji jezik ljubi bolj od svoejga, je malopriden in nima srca
4202 XXXIII |              Hvala Bogu, da sta le spet svoja!" se je veselila. "Dosti
4203 XVIII  |                   Hm, trmoglavec je on, svojeglavka je ona. Sicer pa vendar
4204 XXX    |                 z vročimi očmi smehljal svojima moškima sinovoma. ~"Huda
4205 XXXVI  |                 kapelici pokleknil pred tabernakelj in se tiho zjokal. Solze
4206 V      |          najlepši." ~"Nikoli ni Popovič tajil svojega rodu, povsod je
4207 XXXII  |               so Trlepi?" ~"Ne vem," je tajila, niso mi povedali. – "Pomagajte,
4208 XIX    |                  krave ne morem pustiti táke, še obnjo bi bil." ~"Pa
4209 XXV    |              božji, kaj pa mi je po tem takem početi zdaj?" ~"Obesite
4210 VI     |                vase. ~"Kaj se jim mara, takim gospodom!" je še Nace povedal
4211 XXV    |              spregovorimo katero tudi s takimile postopači," je vedel sam
4212 XL     |           mislite, da se ga odkrižate s takimle uporom?" ~"Nič ne mislimo,
4213 XV     |           pridni svetopisemski hlapec s talenti." ~Pogovor se je krhal,
4214 XL     |        poprijeli, "on vsaj ve, da nismo tatovi! " ~Komisar se je ustrašil.
4215 XXXVI  |                 hudo, da je kakor z uma taval po samostanu in po polju.
4216 XXXIX  |                 vendar je tudi tegale s tečajev snemal nesrečni novi čas,"
4217 XXVIII |                 brž poklical Matevžka, "teci, a spotoma se mi spet ne
4218 XXI    |               po hribovitem svetu. ~Oni teden je tu nekaj deževalo. Krajinške
4219 VII    |                se menimo o delu drugega tedna." ~"Kaj pa kaj berete?"
4220 X      |              gledal po zorečem polju in tehtal trude in žulje, ki se z
4221 XXIV   |                      Tone," so mu misli tehtale, "je priden, pameten fant.
4222 XXIV   |                    No, pa stoj ali spet tekaj," se je oče vdal in jo postavil
4223 XXXVIII|                  da se plašila ne bo!" ~Tekal je od hiše do hiše, češ,
4224 XX     |                 da bi jo." ~"Kaj naj bi tekala za teboj?" ~"Saj tudi vi
4225 XL     |                vaseh je vrelo. Moški so tekali od vasi do vasi, vpili,
4226 XLI    |               iz cerkve. Na skali sredi Tekavice je že stal Trlep in otožno
4227 XLI    |                 gosposka pa vendarle." ~Tekavnica se je praznila, ljudstvo
4228 XIX    |            zamočil komaj dno, zdajle bi teklo vanj kakor po žlebu – ná,
4229 XXIII  |                 drnec in prešli v mirno tekoč in droban korak. ~"Da, tako
4230 XXXIX  |                 a ana ∫htima, ~Ktira pa∫teljon ima ... ~Tisto dopoldne
4231 XV     |               habitatio eius in Sion' – telo naj mu v miru počiva, duša
4232 XXV    |                zamudno krivenčila mlada Témenica. Nad Bratenco je s strmega
4233 XXXV   |              tako. Krdela Žubinčanov in Témeničanov, ki so do sem spremljala
4234 XVIII  |               je svet mož," je starec s Temenice pribelil. "Saj je tudi Jezus
4235 XX     |          dramile vroče oči. V dolini ob Témenici so peli ponočujoči fantje,
4236 XXXI   |               Suha krajina že vre, tudi Témeniška dolina si pripravlja kosé
4237 XXV    |          obrnile oči vseh. Najlepši del Témeniške doline, poln zelenja in
4238 XVII   |                in povabila v hišo. ~"Po Temeniški dolini sem se kisal," je
4239 XXVIII |                 smehljal. "Po cerkvah v Témeniški dolini se zvon oglasi vsako
4240 XXXVIII|              takisto strašno tresel vso Témeniško dolino, svet se pa le ni
4241 VIII   |                    No, pa se zvadi še s temle vozatajem, ki pod kreljuti
4242 XXXII  |                spustil na tvegano pot. ~Temnilo se je čezdalje bolj, priroda
4243 XXI    |              strahotna hosta zahrope; v temo, da bi dlje segel ko videl,
4244 XXIV   |              sta se gospoda začudila. ~"Temule možu je prav hitro priti
4245 VIII   |               je pel, pa glas mu je bil tenak in šibak, čisto ženski ali
4246 VII    |            zadosti goreč na prižnici in tenkočuten v spovednici?" je opat obupaval. "
4247 X      |                   Kaj še bo?" ~"Bog nas tepe za stare in nove grehe,"
4248 XI     |           strada in glada, če ga ni Bog tepel s točo ali sušo, skoraj
4249 X      |               druga gosposka. Ta bi vas tepla in drla na meh; meniška
4250 XXXI   |         pripozna le postave, ki tlačana tepó in deró!" ~Opat je molče
4251 XV     |         zatožili rajnki cesarici Mariji Tereziji." ~Ob teh besedah je prior
4252 XXVI   |            daleč prišel z njo, ti ga že terjaš za račun o njej. Pa le brez
4253 I      |                shivi, le en majhen zhas terpi. ~Pei∫em od Shiti∫hkih menihu. ~
4254 XXIX   |             oblasten služabnik: ~"Stoj, teslo kmečko, kam pa blodiš?" ~"
4255 XXVIII |            napiti, prevelik strah mu je tesnil srce. ~"Morda pa kje ležita
4256 XXIII  |             treba ni več." ~"Svet si že teše drugo in drugačno, a kaj
4257 XXXV   |               Tonček jih je že od daleč tešil z roko, naj se umirijo,
4258 XXXI   |                 Stično. Korak mu je bil težak. Mož se je le predobro spominjal,
4259 IX     |         prizanesljivo dopovedoval svoje težave in skrbi. ~"Saj bi res lahko
4260 XXXIX  |              zgubiš; neskušena vdova ga teže ujame kakor devica." ~Francetova
4261 XXXII  |               bo," jih je vest nekoliko težila. ~"Da, preveč smo ga zadrževali,
4262 VII    |                 je bila sto in sto let, težka in debela ko bukova klada,
4263 X      |               rumenelo v zrelo rdečino, težkal klas sive rži in smukal
4264 X      |                  ki je tu, tam gorel iz težkega klasovja. ~"O, v prah so
4265 XXXII  |                niže, zavore so cvilile, težki vozovi so počasi škrtali
4266 XVIII  |                si kimali. ~"O, Trlep je tič, pa je." ~"Lahko se napihuje,
4267 VII    |         Christusa nashiga Isvelizherja. Tiga visoku zhastyvrejdniga inu
4268 V      |                 bitje na svetu. V miru, tihoti in samoti živi brez skrbi,
4269 XL     |              Tudi menihi so molčali. ~V tihoto molka se je od zunaj nenadoma
4270 XXIX   |                 možem?" je Slabè stopil tikoma predenj in ga tako grdo
4271 XXXVI  |                               XXXVI.~Do∫tikrat ∫te ∫li∫hali, ~De ∫o nam
4272 XL     |                 uradnikih. ~"Nevarni so tile tlačani," je te že skrbelo. ~"
4273 XXV    |                    Lectorem unius libri timeo – bralca ene same knjige
4274 XXXV   |              postavah. Za njo še utegne tipati oblast. Vrag si ga vedi,
4275 XXIX   |             mogočnik, ki takole voha in tiplje, kako izpolnjujejo nove
4276 X      |                 pa bi naju lahko precej tirali pred oltar!" ~"O, saj vem
4277 XXXVIII|              precej zgine brez sledu in tiru." ~"E, moj dan se je nagnil,
4278 XV     |               stvar, ki jo pripraviš za tisk, ti prej prevoha cenzura
4279 XXXIV  |           želela. ~"Matevžek, daj mi no tistle oklešček, da poženem to
4280 XXVII  |            strehe velikih hiš, ki so se tiščale ob reber okoli visoke kapiteljske
4281 XX     |              meniških skled in da ne bi tiščali za menihi in ljudi opravljali." ~
4282 X      |               napuh, ko bi me bil moral tiščati kese?" ~Pater je premolknil,
4283 XXIX   |      Pisarniških ljudi bi moral poslati tjà, da se preverijo o pravičnosti
4284 XXVIII |                 kajne, da mene porinejo tjakaj, če zvedo, čigav povelek
4285 XIV    |               mogel izpuliti iz srca. ~"Tjale stopi za trenutek," ga je
4286 XX     |               je po večerji pri ulnjaku tkal vroče misli, "potlej pa
4287 IX     |              stiškim menihom nagajal in tlačane drl. Zdaj se cvrè na dnu
4288 VIII   |                kmet mora menihom krvavo tlačaniti, da se laže po polžje skrivajo
4289 IV     |                 menih navduševal. ~"Da, tlačanski človek se dosihmal ni smel
4290 XXV    |                 se ubijal s topoglavimi tlačanskimi smrkavci." ~"Da," se je
4291 I      |                    Nisem ne. Le mora me tlači, vso noč je ne morem odgnati." ~"
4292 II     |                    Mora je, snoči me je tlačila; tudi prej že večkrat." ~"
4293 XXXVII |                grabili in drugim v golt tlačili?" ~Le Trlep si kar ni mogel
4294 II     |                  ponoči ste mora in jih tlačite!" ~"Mili Jezus!" ~"Pa le
4295 IV     |              polju. "Tlačani se branijo tlake ali pa jo zamujajo, češ,
4296 X      |                 zasužnjenem v roboti in tlaki, skomine so se mu delale,
4297 XX     |                 je, nerodni pa so kakor tnalo v drvarnici." ~"A Trlep
4298 XXXIV  |               Pljuskarico. Žedela je na tnalu pred drvarnico in v predpasnik
4299 IV     |               potov, še zvonjenje proti toči." ~"Da, tlačani že delajo
4300 XVIII  |         domačega vina, da bi ga po maši točil; pred mašo sta ga smela
4301 XI     |             glada, če ga ni Bog tepel s točo ali sušo, skoraj poznal
4302 XXVI   |            vajinim očetom je lazil tudi todkaj in ni izbiral deklet, le
4303 XXV    |             strah cestni!" se je Kuralt togotil. ~"Nikar no!" je dobrodušni
4304 XXVI   |                velel in šel, za njim pa togotna ujetnika sredi smejočih
4305 XXXIII |                prileten gospod s hudim, togotnim obrazom. ~"No, kaj je?"
4306 VIII   |            marveč pomagal tudi z modro, tolažilno besedo. V kogar so se uprle
4307 III    |               bi mu ukresalo vsaj iskro tolažnega upanja. Potrt se je nameril
4308 V      |            imentino pridigo, ki oznanja toleranco – versko strpnost in krščansko
4309 XVII   |            presnim zeljem in napajali s tolkovcem iz nezrelih lesnik." ~"Kaj
4310 IV     |            gledam, kako lepo plavajo po tolmunčku'. – Loviš jih, ne gledaš,'
4311 VII    |  zhastyvrejdniga inu Bogajjezhiga mosha Tomasa a Kampsi, Ordna Regularskih
4312 XLI    |             Posebno za opatom in patrom Tončkom. Misli mu niso hodile samo
4313 XXXIX  |                   je uhajalo tudi patru Tončku. "Prav, ne bom je nosil.
4314 XXVI   |                 kakih pravic do Polone, Tonetove neveste. ~"Valpet sem, vedeti
4315 XXVI   |              Storil se je večer, lep in topel. Nekje daleč so peli fantje,
4316 X      |                gospoščino." ~"Hudi časi topijo petice in hromijo možake,"
4317 XXXII  |           omotice. Ančka ga je silila s toplim mlekom in mu glavo zdaj
4318 XVI    |              res, dosti se je poniževal topoglavim tlačanom in samogoltnim
4319 XXV    |                ni mi, da bi se ubijal s topoglavimi tlačanskimi smrkavci." ~"
4320 VIII   |              udaril ob mizo; "na pravem toporišču imajo glavo." ~"Čas teče,
4321 IV     |          cesarski razženo zdaj zdaj. Po tos o zgolj neumne, brezbožne
4322 XXVII  |               to?" ~"Vemo, seveda vemo! Tovariša otmemo, oskrbnika in njegove
4323 XXXVI  |               ki so mu bili edina vdana tovarišija v tistih bridkih urah. Toliko
4324 XXVII  |            zvedeli, kaj preti njihovemu tovarišu, in so med velikim hruščem
4325 XXI    |              sveto polje." ~"Biba leze, tovor nese. To in vse do zadnje
4326 VI     |               hišo je stala dolga vrsta tovornih vozov. ~Ob veliki cesti
4327 XXXIII |               poslal, da pozvem, ali je tožba, ki jo je te dni tvoj brat
4328 XXXVIII|               ne bo pogrešal." ~Tako so tožili in po dobro besedo hodili
4329 XXXVIII|             razlezlo. Trlepu se je hudo tožilo po Tonetu in Francetu, da
4330 IX     |               nam torej tisti, katerega tožimo. Nori so tudi na Dunaju." ~"
4331 XXV    |           morali ex Sacra scriptura, ex traditione, ex ratione – iz svetega
4332 XXXVIII|                pol živa potegnili izpod tramovja stare Čandkove koče. Pater
4333 XXXVIII|              skoraj karal Čandek, ki ga tramovje ni vidno pohabilo, samo
4334 XVII   |               zaklel, da je stiška baba trapasta vsaka. Greši, grdo razžali
4335 IV     |          divjadjo! Kakšne bodo hoste in trate, če srnic ne bo in zajčkov,
4336 XXII   |                ti ga dam – samo časa ne trati." ~"Pot tja dol in nazaj
4337 XVIII  |   malogabrovskem polju. Okoli nje so na tratini pekli kozličke in prašičke,
4338 XX     |                Janezom godrnjaje šel na tratino pred cerkvijo. Slavje, ki
4339 XXIII  |               in se zagledal po širokih travnikih pod Radohovo vasjo in Pljusko.
4340 XXVI   |            pomagali črički in murni, po travniku so škrtali plahi ptiči kosci,
4341 XXXIV  |             nekoliko huje naj bi te bil trčil, pa ne bi bilo več dobro." ~"
4342 XXXIII |               Trlepi so v gradu najprej trčili ob valpta. ~"Kaj pa še iščeta
4343 IV     |             knjig." ~"Kdo bi torej smel trditi, da naš samostan ni več
4344 XV     |              bliža, za nami pridejo, ki trdnemu mraku ukrešejo veliko luč." ~"
4345 XX     |             mlačev se bliža." ~"E, kaj, trdni ste še, hvala Bogu." ~"Trden?
4346 XXIII  |           samostan le ne imel še toliko trdovratnih navad, ki se jim novi čas
4347 XV     |             srednjeveške ostanke, ki se trdoživo še nočejo umakniti." ~"Da,
4348 XXXII  |                 so počasi škrtali proti trebanjski strani. ~Slabè je hodil
4349 XX     |               ni več hotel. "Sam naj si trebi steze," si je mislil in
4350 XXXII  |            stekla," je razpoznaval star Trebnjec, ko je ob goreči trski pregledoval
4351 XII    |               po mleku ga rado črviči v trebuhu. ~"Kajpak," se je Trlep
4352 XXVIII |                z njo, ji reci." ~"Da te treni: tišči te pa, tišči!j" se
4353 V      |                upal. ~Opatu so misli že trenile drugam. ~"Naš samostan je
4354 XL     |               vsemi strelami svojih oči treskal v komisarja. ~"Zapriseči
4355 XV     |            vršala nevihta, grmelo je in treskalo, šipe v oknih so šklepetale. ~"
4356 XII    |                 Tak gospod, pa bi kakor tresorit tlačan kuhal jezo in srečo
4357 XI     |                Tone mislil, "zakaj neki tresoritimo pred menihi?" A že se je
4358 XXVI   |              povedala; ker pa rohniš in tresoritiš, ne zveš – kar pojdi, sicer
4359 X      |          vilicah," se je menih lotil še tretjega. "Pameten naj bo, pa se
4360 I      |                1784. leta se je Francè, tretji sin na daleč znanega Trlepa
4361 VI     |               dir. ~"Ta menda nikoli ni trezen," je opat zmajeval. ~"Revež
4362 XLI    |              sklenil govor, ki mu ga je trgal glasni jok ljudstva. "Bog
4363 XX     |              upal. Gruča za gručo se je trgala iz onemele množice, pred
4364 XI     |               zvedo." ~"Nočem, da bi se trgali. Ti sam ji ga daj, če misliš,
4365 XI     |               Za tako nevesto se jih bo trgalo sto, ko zvedo." ~"Nočem,
4366 XXXVII |                 tudi prej je niso smeli trgati in razmetavati," mu je pomagal
4367 XV     |                 Stiški dvorec na Starem trgu in brž napisal, kar ga je
4368 XXI    |               je otožno oglašal čuk, iz trhle in suhe štorovine je tu,
4369 XI     |                Priprli bi me." ~"Sto in trideset kmetov je zložilo potnino,
4370 XL     |              pride graščak! O, da bi ga tristo zelenih! Kak neki bo? Pa
4371 XXVI   |                šel," je tudi Nace nekaj trje govoril. ~"Do cesarja ne
4372 V      |          gospoda sta molčala. ~Opata so trle skrbi za samostan in pekle
4373 XXXVIII|                 bi sicer svet govoril o Trlepih? Pa samostan, samostan?
4374 XXXVI  |                voljan." ~"Graščaka?" je Trlepoma od strahu klobuk pal na
4375 XVII   |     dobrovoljčka nekoliko izpeljevala o Trlepovem Francetu. ~"Odkod pa te
4376 II     |               pozabilo, kar je bilo pri Trlepovih." ~"Pusti, ne razumeš tistega." ~"
4377 XXVIII |          premotili, da je počival. ~"Za Trlepovima fantoma voham," je previdno
4378 XI     |             spravijo!" ga je grela prav trlepovska togota. "Graščaka lahko
4379 III    |                  kar svojo tišči, kakor trmast konj; še sramota, ki se
4380 II     |           Franco – pater Pavel je ugnal trmoglavca in mu pregnal tisto candro." ~
4381 XXXIII |                je res prav, da se znebi trmoglavega, upornega Slabeta. "A kaj
4382 XI     |               zdaj postava." ~"Nikar ne trmoglavi, ne rini na Dunaj, saj še
4383 XX     |             pravici drobi toliko hudih. Trmoglavo je molčal in gredoč smukal
4384 XVII   |              Ali sem baba, ka-li, da bi trobezljal? " ~"Pojdi, dobro opravi
4385 XII    |              Marija Devica in vsa sveta Trojica,~reci golazni, ki je tu
4386 XV     |             vratih in znamenje presvete Trojice, a tudi cerkev na Šmarni
4387 XXXVI  |                 stegnila in mu pobožala trpeče srce ... Potolažen in skoraj
4388 XXIV   |                 samosvoje živela, dosti trpela in močno slovela v vseh
4389 XXXIII |                je vsa vojska bobnela za Trpelom. ~"Stojte!" jo je ustavil
4390 XXXV   |          popravi, pa bo dobro: krpež in trpež trdno držita." ~Francè je
4391 XXXI   |                  koliko sem trpel in še trpim?" ~"Vse bo še lepo in dobro,
4392 XXXI   |             iskale sinova, ki ječita in trpita vse hudo v grajski ječi,
4393 X      |                 in mu nalagal pokoro in trpljenje duševnih bojev ... In kdo
4394 XXV    |                 reber je bila obrasla s trsjem, ki so se vanj skrivale
4395 XXXII  |               Trebnjec, ko je ob goreči trski pregledoval Slabeta. "Morda
4396 XXI    |              ljudi iz dveh vasi." ~"Pod trto sem se rodil, vse življenje
4397 XV     |           ljudmi dosti in preveč tistih Trubarjevih in Dalmatinovih knjig." ~"
4398 XI     |            priviti, da ne bo vsega brez truda in dela grabil in vlačil
4399 X      |                 zorečem polju in tehtal trude in žulje, ki se z njimi
4400 X      |                 grešim, ko nočem ne." ~"Trudi se, kolikor hočeš, da bi
4401 XXXIX  |          zavesti se bo vsakdo izmed nas trudil, da ostane ljub Bogu in
4402 XXIII  |                 Malim Gabrom." ~"Saj se trudim, da bi pihnil na vse in
4403 X      |                vino vedri srce in lehčá trudne noge." ~"Stara petica in
4404 IV     |               gledal za bratom, ki je s trudnim, starčevskim korakom šaral
4405 XX     |                Iz velike krčme je grmel trušč glasnega govorjenja. ~Stičani
4406 XXVII  |               so med velikim hruščem in truščem privreli pred Ljubljanska
4407 XXVII  |                daleč prijazno gledal. ~"Trška gora," je Linhart mignil
4408 XXVII  |            razumeti. "Sladko je vince s Trške gorice." ~"Cesar je božja
4409 XXVII  |      zabavljanje. ~"Stiški menihi so na Trški gori napravili božjo pot,"
4410 XXVII  |               Podarila je samostanu vso Trško goro in gradič Bajnof pod
4411 XXXVII |           Pokorno ste vselej kar šli in tujcu na vsaki krtini zgradili
4412 XXXIII |            Slabetova sestra, kajne?" je tujec pokimal in sel. "Kdo sta
4413 XVII   |                  Trlepi ne brusijo radi tujega praga!" se je oče uprl. "
4414 VI     |           človek. Več let je v daljnjem tujem mestu imel imenitno službo:
4415 XXXVI  |              dobrega storila domačim in tujim ljudem, se stezajo lakomne
4416 XV     |                 že dosti umnih mož – za tujino. Menda je res prav zakleto,
4417 XXI    |             obenem. ~"Že dobro. Samo ne tuli več, kadar te bo spet strah
4418 XXXIV  |                 zapodil venkaj. ~"Zunaj tulita, bolnika mi pa na miru pustita!"
4419 XXXV   |                 še ene mi manjka, da bi tuliti pomagala tejle!" je pater
4420 X      |            spotoma pravil, kako trdi so Turjačani v Soteski in Žužemperku
4421 IX     |           stopil Jurij Slabè, podložnik Turjačanove graščine v Soteski ob Krki. ~"
4422 XV     |                deželnemu glavarju gorfu Turjaškemu, naj preišče tisto grdobijo.
4423 XXVII  |               podrli največ graščin." ~"Turkom se pa le niso znali kaj
4424 XXXIII |             poslušala, kaj vse je zanju tvegal dobri, moški oče. ~"Lepo
4425 XXXII  |            katerih se je bil spustil na tvegano pot. ~Temnilo se je čezdalje
4426 XV     |                potepljal na rami, "tudi tvoja dela udarijo pečat tej dobi." ~"
4427 XXI    |               Če pater opat zve o tehle tvojih veščah, te spodreca, da
4428 IV     |             Bodo vsdigneni, o Bog, bodi u∫mileni. ~Sobota je bila,
4429 XV     |             videl. On in Japelj se zdaj ubadata s prevajanjem svetega pisma
4430 XXVIII |                 Trlepu vse povej, on že ubere pravo, da fanta spet ugledata
4431 XXV    |               da." ~"E, ni mi, da bi se ubijal s topoglavimi tlačanskimi
4432 XXXVI  |               gledal za brati, ki so se ubijali z delom, kakor da delajo
4433 XI     |                 togota. "Graščaka lahko ubiješ, meniha se ti ne kaže pritakniti." ~
4434 XL     |                     Ali pa graščaka kar ubijmo, če res pride!" ~"Saj ni
4435 XV     |                 so s cerkveno prekucijo ubili le avtoriteto – veljavnost
4436 XXXVIII|               samošnem Čandku je skoraj ubilo in pokopalo Matevžka." ~"
4437 III    |                Tekavnici, glej, jo urno ubiral Trlepov Francè. ~"Že spet
4438 XXXII  |        vzdignili na voz; za razbojnike, ubite ali pobite, se niso menili. ~"
4439 XXXII  |           Zavoljno nas se je dal skoraj ubiti, Bog da, da bi se kmalu
4440 XXXVI  |                 Sotečan. Ne nori mi več ubogih ljudi, samo pojdi in jim
4441 IV     |              hodi in teče, naščuvati za ubogo divjadjo! Kakšne bodo hoste
4442 XLI    |                v samostanu, da ostanete ubožni in da se pokorite svojemu
4443 XV     |            kakor prvi kristjani, živeli ubožno in čednostno; tako so ga
4444 XXXVI  |             prav bi bilo, če bi si sami ubrali vsak svojo pot." ~"Kam?
4445 XI     |                da vsaj pisanja sicer ne ubrani." ~Slabè se je zamislil. ~"
4446 XV     |         cesarjeva metla, komaj da se je ubranijo." ~"Opat Taufferer je med
4447 XXV    |              Nobena postava nam ne more ubraniti molitve." ~"Uprite se, nalašč
4448 XX     |                    Trlep je res zvit in ubrisane glave, po meniški zemlji
4449 VIII   |                     Tu ga nemara res še učakamo danes," se je oglasil Vrbičev
4450 V      |                 Kdo vam pove?" ~"O, vsa učena Ljubljana ga čisla, plemiči
4451 V      |                 kuto, a zaslovela sta v učenem svetu. Kaj bi bilo bolj
4452 V      |                družil s protestantskimi učenjaki. A piljenje jezika mu je
4453 XV     |               svet ni pravičen ni, kdor učeno govori; le krepostno in
4454 XV     |              cesarja, da bi ga motili z učenostjo in brezbožnostjo. A svet
4455 XXXIX  |                 in kakor da nismo ljudi učili umnega dela in lepega življenja
4456 XXV    |               vam mara! Jaz, glejte, se učim ven in ven skoraj že dvajset
4457 XXV    |                Kumerdeja se obrnite, za učitelja vas da." ~"E, ni mi, da
4458 XXV    |                je tudi Linhart vtikal, "učiti bi se bili morali ex Sacra
4459 XIX    |         primendral, če je jaz ne bi bil ucvrl kar na ves splav, da bi
4460 IV     |               velikimi denarji." ~"Učen ud tiste akademije je bil tudi
4461 XXXII  |           utegnil ponoviti zvijače: hud udarec je njega samega podrl na
4462 XV     |               na rami, "tudi tvoja dela udarijo pečat tej dobi." ~"Nikar,
4463 XXXI   |            razkladal, kako je ta novica udarila Nežo in njega. ~"Le stoj,"
4464 XXVII  |        Ljubljanska vrata, da bi se zanj udarili, če bi bilo treba, tudi
4465 XXV    |                   In stiški samostan je udelal Primskovo postavil cerkvico,"
4466 VIII   |                 divjine. Beli menihi so udelali zemljo, ljudi naučili umnega
4467 I      |            vendar dobra in lepa, skrbno udelana in vsa vkup, ne z njivami
4468 XXVI   |            vesela svoje poti; še pridno udelane njivice po odročnih dolinicah
4469 IV     |              dal zmeriti in oceniti vso udelano zemljo, da bi se pravičneje
4470 XIX    |              gospoda, pokliči, morda jo ugane on, kaj bi bilo Slabetu
4471 IX     |                 začel tudi s Slabetom. "Uganite, kaj je to." ~Vsi so molčali,
4472 IX     |                je to." ~Vsi so molčali, uganka je bila pretežka. Kmet se
4473 XIV    |                 če se ta zdraha kako ne ugladi. Pomagajte, pater opat,
4474 XVIII  |              nerodna, je vendarle treba ugladiti," je Trlep gnal svojo. ~
4475 XXVIII |              ubere pravo, da fanta spet ugledata sonce." ~Tudi Matevžku se
4476 VII    |                 ki jo imajo."~Trlepa je ugrelo, govoril je glasno, okno
4477 XX     |               Napomenek o zemlji jih je ugreval bolj in bolj. Vsi hripavi
4478 X      |           cesarska gosposka ti ga vroče uhá, Sotečana." ~"On pa počenja
4479 XL     |                ki je lakomen človek, mu uide marsikatera dragotina, ki
4480 VIII   |                 vesela, če ji jeseni ne uideta oba. Ali pa svetega Petra
4481 XXXIX  |                 neskušena vdova ga teže ujame kakor devica." ~Francetova
4482 XXIII  |               nanje. Zatopiš se v delo, ujameš dobro, lepo misel in jo
4483 VII    |             biti trdi," je vroča togota ujedala Trlepa. "Najprej v brazdo
4484 X      |                   A Nace, najmlajši, je ujel očetov pogled, skočil in
4485 XXXV   |                 na suhem." ~"Kako se to ujema in veže?" se je Francè nekoliko
4486 VI     |               je ... Ali ni čudež, tako ujeti zajca, pater opat?" ~"Res
4487 XXVI   |                 šel, za njim pa togotna ujetnika sredi smejočih se biričev. ~"
4488 XXVII  |             Jeniča. A še preden se je z ujetnikom vračal v mesto, so dijaki
4489 XX     |               pa je stopil mednje in se ujezil na glas: ~"Stojte, ljudje
4490 II     |               skoraj žal, da jo je tako ujezila in zapodila. Baba je polna
4491 X      |                so Trlepi obsedeli in se ujezili. ~"Prerahlo smo se menili
4492 XX     |           fantje, iz Žubine so se jim z ukanjem oglašali vrstniki, na hruški
4493 XV     |                 verjela in da je precej ukazala deželnemu glavarju gorfu
4494 XXIV   |              Cicaj ... stojkala ..." je ukazovala. ~"Aha ... aha ..." jo je
4495 XV     |                   zoper čas. Cesar lepo ukaže, da kmetje niso več sužnji
4496 XVII   |                 se bosta zadosti, ko se ukleneta v zakonski jarem. – Ali
4497 XVIII  |              novi postavi, pravi, se ne ukloni, davščino, tlako in desetino
4498 XXXI   |                grajski ječi, srce mu je uklonilo napuh in ga zadrevilo dalje,
4499 VI     |            cesto in obstal, kakor bi ga ukopal: ustrašil se je pa že tako,
4500 VII    |                da bi ji mi punčko sicer ukrali, pa vendar še ni mogoče." ~"
4501 XIX    |                je prava, si le ni mogel ukresati. ~"Tone," se je naposled
4502 XV     |               pridejo, ki trdnemu mraku ukrešejo veliko luč." ~"A že ti,
4503 XXVI   |             Težko težko, da bi ga Slabè ukrivil ... In če ga ne užene, se
4504 XXXV   |            nekoliko ga je že privila in ukrivila. Podal se je: nič več ne
4505 XXXI   |             Sotečan ga je kriv, ne jaz. Ukrivite graščaka, pa upora ne bo." ~"