Chapter

4506 XXXI   |                 plati, da ga pater opat ukroti." ~Pripogniv in počasi se
4507 XXVI   |                kakor je rekel, primerno ukrotila in umedila. Potlej ju izpraša,
4508 XXXI   |              saj veš; pa se je menda že uletel." ~"Neže mi bo konec, tako
4509 XXI    |                malo primake spravilo ob um in nogé?" ~"No, da si le
4510 XXVIII |             najpravše, da se brž ko brž umakne Sotečanu. Še toliko ni hotel
4511 XIX    |               upali, dokler gospodje ne umaknejo pet. ~Gospodje so se odpeljali.
4512 XVIII  |             vozom!" je Matevžek pikal. "Umaknem se tudi jaz, samo vedel
4513 XXXIX  |            morda tudi želite, da se vam umaknemo kar precej?" se je že zmogel. ~"
4514 XXVI   |                 je odmajevala. "Prej ko umakneta pete odtod, bolje bo za
4515 VI     |                 ni bila misel, da bi se umaknili, tako so bili vsi v igri. ~
4516 XXII   |                boš videl, kako hitro se umeči," je Vrbičev gospod ščuval. "
4517 XXXVI  |                 pričujočega Boga, in jo umečile, da se je počasi stegnila
4518 XXXVII |               ukriviti sebe in po svoje umečiti Franceta, da si fant ne
4519 XVI    |            Bogve, ali jih nova šola kaj umedi in prenaredi ...? Prizadevanje
4520 XXIV   |               Francè, zaletel, da bi se umedil kaj kmalu, pa se Trlepovina
4521 XXVI   |             rekel, primerno ukrotila in umedila. Potlej ju izpraša, kaj
4522 XI     |          dokazali." ~"Še prej pa skušaj umediti graščaka," je Trlep kimal. "
4523 VII    |                se je Franca sama hotela umekniti k svojemu botru Prazniku." ~"
4524 XVIII  |              bukovih in gabrovih vej je umen Primskovčan pripravil sod
4525 XXXII  |            staro opaljeno grjačo, si je umeril korak s previdnimi možmi. ~
4526 IV     |          kiparska, gradbena in glasbena umetnost, brez njih pa tudi ne bi
4527 XVII   |             Gaber. Ko spet pride, se mu umikaj, če te tista opravljiva
4528 V      |                se tlačanske nerode lepo umikale s ceste; prebito nevarna
4529 XX     |                 pa ti so molčali in oči umikali. ~"Šentviška dekleta so
4530 XX     |                pater opat te ni umečil, umikaš se, ni te več blizu. In
4531 XVIII  |             pripravili posodo, da bi si umili roke, preden bi se namenili
4532 XXXVI  |               sta šla in sta snubila ob umirajočem samostanu. ~
4533 XXIV   |                 kmalu, pa se Trlepovina umiri in jo sreča pogleda na vse
4534 XXXV   |              daleč tešil z roko, naj se umirijo, da mu bolnika ne zbudijo. ~
4535 XXXI   |               zadrevilo dalje, da se je umiril in oddahnil šele v rebri
4536 XVIII  |           kočija in se, še preden so se umirili in razmaknili, ustavila
4537 XXXVII |                  da bi se posvetovali z umnim Trlepom. ~"Menihov je prav
4538 XXVII  |                razkuzman ... ~Dijaki so umolknili in se poskrili za drevje
4539 XX     |               pokorno odstopili. Vse je umolknilo. ~"Trlep je povedal pravo,"
4540 XLI    |             spregovoril za slovo. ~"Kar umre v pokorščini in ljubezni
4541 X      |               htru shiveti lepu, enkrat umreti ∫vetu. ~Ko sta se opat in
4542 XVI    |               nekrščanski in brez vsake umske vzgoje ... Bogve, ali jih
4543 XXV    |                znate vse?" se je Kuralt unašal. "Kaj se vam mara! Jaz,
4544 XXVI   |              graščak in valpet se že še uneseta, takih jima Jurko utegne
4545 XXV    |             premlel že vse." ~"Lectorem unius libri timeo – bralca ene
4546 VII    |               hudega storil moj sin?" ~"Upam, da še nič, zato nočem,
4547 XXVI   |                je prijemala tudi njiju, upanje vseh treh se je utrjevalo
4548 XXIV   |              dvignil v naročje. "Kajne, upehala si se?" ~"Dremlje se ji,"
4549 XXIII  |           starim navadam. A te navade – upiraj se ali ne! – so prelepe
4550 XV     |               šol po deželi. Duhovni se upirajo šolam in ljudi plašijo z
4551 XXXVII |            jemali." ~"Zakaj pa se niste upirale, mile Jere, lene? Pa kaj?
4552 VII    |               kar sva prej govorila. Ne upiram se več. Francè naj se le
4553 VIII   |           smehljal. "Vsakomu se še kako upiraš, menihu se ne moreš, tako
4554 XXIX   |         glavarja?" se je metla že čisto upognila. "Zakaj bi rad prav do njega?" ~"
4555 XXIX   |          poslali tako pisanje, da bi ga upognilo," je Slabè poprijemal. "
4556 XXXIV  |                že prav. Zdaj pa se lepo upokoji in trdno zaspi." ~Tega povelka
4557 XXIX   |                rdečega obraza, se je že upokojil od strahu, saj je videl,
4558 XXXI   |              jaz. Ukrivite graščaka, pa upora ne bo." ~"Še danes pošljem
4559 V      |               nista bila. Kuralt je bil uporen, nemiren človek, Linhart
4560 XXVII  |                ljudeh. "Tudi ob kmečkih uporih so prav Dolenjci zmogli
4561 XXXIII |                da se znebi trmoglavega, upornega Slabeta. "A kaj je do tega
4562 XL     |               se ga odkrižate s takimle uporom?" ~"Nič ne mislimo, samo
4563 XXXIV  |               je Matevžek jasknil in jo uprasnil v tisto smer. "Trlepi se
4564 XXXVII |                 ponosen človek se moško upre krivici; suženj, hlapec
4565 XXV    |               more ubraniti molitve." ~"Uprite se, nalašč vsi hodite na
4566 VIII   |         tolažilno besedo. V kogar so se uprle njegove žive, čiste oči
4567 XXXIX  |                      XXXIX.~Bla je glih ura prezh~De∫et, an majhen vezh. ~
4568 XXIX   |               glavarju, česmu sta tu." ~Uradniček je poskočil, ustrašil se
4569 XL     |               grdo zaklel in se ozrl po uradnikih. ~"Nevarni so tile tlačani,"
4570 XV     |          napredek," je Kumerdej izdajal uradno skrivnost. ~"Vem, noroglav
4571 XXXVI  |             tovarišija v tistih bridkih urah. Toliko huje ga je potlej
4572 XVIII  |                  Zgrda se taka stvar ne uravna rada. Bolje bi bilo potrpeti
4573 XXIV   |               in vstal. ~"Oče, pojdite, uravnajte vi, jaz res ne morem," je
4574 VIII   |              Nak. Ko mu je pater Tonček uravnal in obvezal nogo, mi je svetoval,
4575 XXXV   |               niste pravili, da ste vse uravnali pri Poberetu?" ~"Sem, seveda
4576 XXV    |                svoje sitnosti naj dobro uravnamo, pa spregovorimo katero
4577 XXIV   |                lahko stopiš v Stično in uravnaš, da boš kaj kmalu tudi ti
4578 XXXIX  |                 dvignil roko. "To že še uredimo." ~"Cesar mi je prepovedal
4579 XXXIV  |               je imel takih moči, da je urekel korenjaka Slabeta? ~"Kaj
4580 V      |                mu je zdela vsaka takale urna vožnja. ~Oba gospoda sta
4581 XXXI   |              naj to storim, kako?" ~"Po urnem slù mu pošljite pisanje
4582 XXIII  |               vejal iz hoste, popustili urni drnec in prešli v mirno
4583 XXXIV  |               je natrta," je odkimala. "Uroke, če res so, mu pa že prežene
4584 XVIII  |                ponižati?" je zavidljivo usekal stiški jezik. ~"Ker je svet
4585 XV     |              namere in urno odšel. ~"Ta uskoči, še preden cesarjeva roka
4586 XXIV   |                 že na pol patra, pa sta uskočila." ~"Bog ve, zakaj?" ~"Kuta
4587 V      |                sta. ~"Pa tudi tisti naš uskok Martin Kuralt bi lahko kaj
4588 V      |            Torej obiskujete tega našega uskoka?" ~"Tudi Linhart je učen
4589 V      |           posvetnost in da se družite z uskokoma našega samostana." ~"Kuralt
4590 IV     |                  Če je Boga volja, koga uslišati, brate, te pridne čebelice,
4591 IV     |              Kako naj zapreže?" je brat uslužno vprašal. ~"Gosposko – v
4592 IV     |            pobožen menih v rjavi kuti z usnjatim pasom. ~"Pater opat," ga
4593 VII    |                položil neveliko, v črno usnje vezano knjigo z rdečo obrezo. ~
4594 XVI    |             poniglavil. Velike skrbi za usodo samostana mu niso dale miru
4595 XXXVIII|              lahko križa in si nosil do ust, kadar bom kaj imel." ~"
4596 XV     |               vi, pater prior, pomagala ustanavljati ljudske šole." ~"To je res,"
4597 XI     |              konja, ga sam hudič več ne ustavi." ~Kako prav je Slabè vedel,
4598 XL     |                 mu ni bila prav spešna. Ustavljal se je po vseh obpotnih vaseh.
4599 XVII   |                 hoče Matevžek. ~"Kaj se ustavljaš?" ji je Matevžek poredno
4600 XXXVIII|                  Matevžka?" se je Trlep ustašil. "Križ božji, kako – ?" ~"
4601 XVII   |                 jezik mi je potreben, v ustih pa se mi nèba prijemlje
4602 XXIV   |                 iz modrih očk in rdečih ustk se je smehlajl angelček. ~"
4603 XXV    |          ratione – iz svetega pisma, iz ustnega in zgodovinskega izročila
4604 XLI    |               Samostanska družina se je ustopila obakraj velikega oltarja;
4605 IX     |                 se moral prav na široko ustopiti, sicer bi me bila podrla
4606 XXVII  |             pater prefekt se nikogar ne ustraši, kadar je braniti katerega
4607 IV     |          pritegoval, "saj vsaj nekoliko ustrezamo cesarjevim zahtevam." ~"
4608 XXXVI  |               neutegoma pridejo, da jim ustrežem, dokler še morem in smem." ~"
4609 XXIII  |                 moraš planiti v kor, da ustrežeš tistim starim navadam. A
4610 XIX    |                 napije. ~"Do Slabeta jo ustrizi brez zamude," mu je Trlep
4611 XXVIII |         pridrevil leskaj?" ~"Prej ko jo ustrižeš odtod, bolje bo zate in
4612 XL     |          prilomastijo naj noter, pa nam ustrojijo kožo, če ne tudi prevotlijo." ~"
4613 XV     |                zgodovino naše dežele od ustvarjenja sveta do današnjih dni." ~"
4614 XL     |            kakor da smo že kar navajeni utaje in kraje! No, ali ni tako?" ~"
4615 XL     |                 izmed vas kaj skril ali utajil." ~Dolžitev nepoštenosti
4616 IV     |            gosposka bi jih najrajši kar utajili." ~"Kaj pa stiška?" se je
4617 XIV    |       spogledala; zaslutila sta, kaj bi utegnilo biti, vendar sta molčala
4618 XVII   |                 spet zjokala. ~Da bi ju utešil, ji je začel praviti, kako
4619 VIII   |             mirnost, za seboj je puščal utolaženost in samozaupnost. In ni zdravil
4620 X      |               pomore v bolezni, kdo vas utolaži v stiski?" ~Star, truden
4621 XXXI   |                  O čudež, tako so se ti utrdile noge?" ~"Beži no! Matevžek
4622 XX     |                 potlej se mi je pot kar utrgala." ~"Ali si mislil, da ti
4623 XXVII  |               dijakov. Dva, trije so se utrgali iz nje in hitro pristopili. ~"
4624 XXXV   |               Nazarenski!" se je Trlepu utrgalo. Nič več ni vprašal, kar
4625 VIII   |               odmahnil z roko, "res jih utrinjaš, da bi te laže nosil ko
4626 XXIII  |                  po vsej dolini je živo utripalo zdravo kmečko življenje. ~"
4627 XV     |                in čednostno; tako so ga utrjevali, da ga malopridnost velikih
4628 XXVI   |                  upanje vseh treh se je utrjevalo le še v veri, da Jurko dobro
4629 XXXVI  |             samostanski zemlji se mu je utrnilo. ~"Oče, ali kaže svatovati
4630 XXXVIII|         Francetova Poberevina kaj škode utrpela? In se je fant dobro držal?
4631 XXXII  |               govorjenje ga je vendarle utrudilo.  Pljuskarica je séla ob
4632 XXVII  |                 naposled približa koncu utrudljivega pota, polajšano smehljali,
4633 VIII   |                 ne. Sveti Peter je ženi ušel po svetu, sveti Pavel pa
4634 VI     |                 bi se oblizovali tja do ušes.' Zajec pa je nemara slišal
4635 XXIX   |                domov in na Pljusko, a v ušesih je še imel glavarjev svet. ~"
4636 XX     |         obiskati naše užaljene hiše!" ~"Užalil je nisem jaz; tudi Neža
4637 XX     |                bilo treba obiskati naše užaljene hiše!" ~"Užalil je nisem
4638 II     |           poslušajte: če nihče, jaz vas uženem, samo pridite mi še katero
4639 XX     |                 človek tako le malokdaj užije tren veselja," je pritegoval
4640 XVI    |                bi več milosti in dobrot uživali ...? Oh, če je tako, je
4641 XXXV   |                je otodile hvalil, da je užugal graščaka?" se je menih nasmehnil
4642 XVIII  |               in kako moško in gosposko vabi v goste!" ~Po maši je z
4643 VI     |           gospoda šla v hišo?" je Trlep vabil gosta. "Da ne bomo tu stali." ~"
4644 XXIII  |               na Strugi sta ju že dolgo vabila v goste. Kuraltu, ki je
4645 XX     |                na pij!" so ga Šentvidci vabili. ~A Francè je še zmerom
4646 XVIII  |               katero besedo."  "Opat je vabilo sprejel in se z gospodi
4647 XII    |               je dražila. ~"O, strup je vačsih zdrav. Čebelji strup, glej,
4648 X      |                novih postav se brani, z vajet nas ne da." ~"E, kaj, pod
4649 XXVI   |             prijemali z druge plati. "Z vajinim očetom je lazil tudi todkaj
4650 XI     |         smehljala. "Tamle pod hruško se valja, otodile sem mu dala menda
4651 XXVI   |                   je Francè revsknil za valpetom. ~"Le potrpi, saj zveš zadosti
4652 XVII   |          potreben bi ga bil, tako me po vampu črviči." ~Dala se ji je
4653 XI     |                pravijo." ~"Premalo ima. Varčevati mora." ~"Da. A zavleci ga
4654 XI     |                 druge napaja. Ali je to varčnost?" ~"Vsi niso taki." ~"Priložnosti
4655 XXVII  |               da bo samo tam zadosti na varnem, dokler pater prefekt ne
4656 IV     |           besedo in da bi ga Mati božja varovala zlega dejanja. ~
4657 XI     |          Nerodneshu petize, ~po∫hten mu varshet prasen. ~Martin Kuralt. ~
4658 XXXVIII|             dobrih delih in v Marijinem varstvu živi ..." ~
4659 XXVI   |              brat ni doma." ~"Kaj si ji varuh, ali kdo?" je Francè trdo
4660 X      |              saj so mu le dobrotniki in varuhi, kaj slabega še ni bilo
4661 XXVI   |               kmalu, "tu ostaneva in te varujeva, dokler se Jurko ne vrne." ~"
4662 XXI    |                mu ni bila spešna. Vsaka vasica ga je gostila in mudila
4663 XXIII  |                 belo bleščale tlačanske vasice, iznad hiš se je pod nebo
4664 X      |                govoril že ves mehak. "Z vaskomer ste bili dobri, kdor je
4665 XV     |            deželnih šol, drugi dan imel vasovalce. Za veliko mizo, polno knjig
4666 XXVI   |                dejal: videti moram, kdo vasuje pri Poloni, ko ji brat ni
4667 XXXIV  |           Pripravljati bi se morala, pa vasuješ in zavijaš kakor mačka na
4668 XXII   |               kuril. "A če bo kaj režal vate, rohni tudi ti in zvenči
4669 XXVI   |               da Jurko v posvete hodi k vašemu očetu." ~Fanta sta molčala,
4670 XXVIII |                vsako noč samo enkrat, v vaših krajih pa vsaj dvakrat." ~"
4671 XXXVIII|              dal dekli in že gredoč med vaške hiše naročil Janezu in Nacetu: "
4672 XXXVIII|                   Vrbinčev gospod si je včaraj ves dan tu neko žalost moril,
4673 XXV    |                 hud bodi in nikar se ne vdaj!" ~"In res zapreti, da pojdeš
4674 XL     |                  vendar so se vsi molče vdali, da jih je zaprisegel na
4675 XXXVI  |                  in ki so mu bili edina vdana tovarišija v tistih bridkih
4676 XXXVIII|             druge stropnike mu bo treba vdelati." ~"No, da se ti le mlado
4677 XXIII  |                 lepa je dolinica, ki se vdira med Cesto in Malim Gabrom." ~"
4678 X      |                  O, saj vem še za drugo vdovo, ki je mlada in bogata,
4679 XVIII  |            sedel med Trlepi. ~V veži je večala punčka, silila je v hišo,
4680 XXV    |            pravil. "Primskovo je lep in večen spomenik Stične."  "Na Primskovem
4681 XXVIII |                da bi mu scmarila kaj za večerjo. Le brtavs kruha je pomašil
4682 XV     |                 framasoni ga ne vidijo, večja spotika jim je vernost ljudstva.
4683 XV     |                postave okrajšale pot do večjega napredka," je Kumerdej dvomil. "
4684 VI     |                 vsaka graščina ni imela večjih, so se oddihavali močni
4685 XXXIX  |                  Pa jim je spet in s še večjim poudarkom bral, da morajo
4686 XXXVIII|             potrebuje, pripravlja se za večjo in večno druščino," je Matevžek
4687 XV     |                šolam in ljudi plašijo z večnim pogubljenjem, ki si ga nakoplje,
4688 IV     |                razsežni državi." ~"Tudi vede in znanosti ne zanemarjamo." ~"
4689 XXI    |                  Za te krčanske besede, vedečni Tone, ti rad povem, da se
4690 XXXIV  |               uročen?" je Ančko tiščala vedečnost. "In kdo bi mu jih bil nakanil?" ~"
4691 XXVII  |           pijančevanjem in z razuzdanim vedenjem." ~"Vino je predobro," je
4692 XXVII  |          frančiškovski samostan, ker so vedli, da bo samo tam zadosti
4693 XXXIX  |               pa radi?" ~"Najprej vam v vednost dati cesarjev ukaz, da mi
4694 V      |             scientia ad sapientiam – po vednosti do modrosti." ~"Res je,
4695 X      |             nosi moža." ~"O, staro vino vedri srce in lehčá trudne noge." ~"
4696 VIII   |           gospoščine. Z njim sta hodili vedrost in mirnost, za seboj je
4697 XVIII  |          šotorom iz bukovih in gabrovih vej je umen Primskovčan pripravil
4698 XXIII  |        marsikateri menih je res le suha veja na zelenem drevesu življena." ~"
4699 XXIII  |                 so začutili hlad, ki je vejal iz hoste, popustili urni
4700 XXXVII |             sadje je obrodilo, da so se veje kar šibile." ~"Bog daj srečo
4701 XXXII  |                 je bilo strah čuka, med vejevjem je pokljalo in šumotalo. ~
4702 XXI    |                 drevju je škrabljalo, v vejevju se je otožno oglašal čuk,
4703 I      |                 rasodevat:~V∫e, kar na ∫vejt shivi, le en majhen zhas
4704 XV     |                je res ostanek srednjega veka – čast in slava cesarju,
4705 V      |               Trlepom, čigar rod je vse veke bil samostanu zvest prijatelj,
4706 IV     |            Mekinjah in pa dominikanke v Velésalu, češ, ti samostani so nepotrebni,
4707 XXIX   |             glavar spet ustrašil. ~"Kar velevajo nove cesarjeve postave,
4708 XV     |           križanska cerkev, semenišče z velikani ob vratih in znamenje presvete
4709 IV     |                zanemarjamo." ~"To priča velikanska naša knjižnica, ki so jo
4710 IV     |               samostan jo je podpiral z velikimi denarji." ~"Učen ud tiste
4711 XXXVI  |               poiščem, da mi bo všeč po velikosti in po okusu." ~In je še
4712 XXX    |            prvih krajinških vasi in jim velita, naj sli razneso klic na
4713 XXX    |              Sotečan storil." ~"In tako velite, naj od človeka do človeka
4714 IV     |               posebno ženskih, ki zanje velja le de missa a mensam – nekoliko
4715 XXIII  |             pošten človek je kakor brez veljave in postave – pravica zvrhoma
4716 IX     |              bodečo, pa se ni upal, tak veljaven mož je bil Slabè, čeprav
4717 X      |               na pomoč pritegneta nekaj veljavnih mož, a sama da tudi obredeta
4718 XV     |         prekucijo ubili le avtoriteto – veljavnost oblasti in osebnosti. Cerkvene
4719 VIII   |                 je Jezus križ nesel,~je venček spleten,~Mariji posvečen ..." ~"
4720 XXXVI  |              potrebe res razženo ali mu vendarlej prizaneso. Dosti je prosil
4721 XV     |              tako dobro in čisto, plete venec ljubezni." ~"Kajne," se
4722 X      |             petica in staro vino, stara vera in čvrst možak – to je res
4723 XL     |                 več menil o potresu, še Verbičevega gospoda in pevčka Matevžka
4724 XXIV   |                in srce mu je bilo polno vere in upanja.  Vrbičev gospod
4725 XL     |             prstanu in križčku na zlati verižici so se mu cedile sline. ~"
4726 XLI    |           opatjo palico, čez prsi zlato verižico z dragotnim križkom, na
4727 VI     |                zve: on, veš, kar nič ne verjame v take čudeže, precej bi
4728 XXXIII |                prav nič mu ne stori, le verjami, že zdaj se ga le še boji." ~
4729 XV     |             bila zadosti pametna, da ni verjela in da je precej ukazala
4730 V      |            debelo gledal. ~"Pater opat, verjemite mi, da sem do tega sklepa
4731 XXXIII |               moško roko mi smete sveto verjeti," je stegnil roko. ~"No,
4732 XV     |            vidijo, večja spotika jim je vernost ljudstva. To hočejo zatreti
4733 XXXVI  |                 bo nihče izmed nas," so verovali. "Škofija potrebuje še dosti
4734 VII    |             strašno pokoro – Bog, trdno verujem, mi je že odpustil vse,
4735 XXXIV  |          potonili v nji." ~"Greh je, če veruješ v take neumne vraže," je
4736 X      |              pokazali," je Tone grmel v veselem smehu, "pa bi naju lahko
4737 VIII   |              okreval, se je ljubi pater veselil in smehljal, kakor se noben
4738 XXXIII |               sta le spet svoja!" se je veselila. "Dosti sem premolila za
4739 XX     |                 veselja," je pritegoval veseljak. "Saj so menihi že mrknili
4740 XX     |               postavili tebe!" ~Vinjeni veseljaki so se poredno smejali. Tudi
4741 XI     |                  Prenapek ti pravice~o ∫vet, deli∫h, pokasen: ~Nerodneshu
4742 XXI    |                    Kar ti nenadno dihne veter, strahotna hosta zahrope;
4743 XXIV   |           sijalo, vroče je bilo in brez vetra, svet je kakor počival. ~"
4744 III    |               strni, ki se je ob mirnem vetru zibala v popoldanskem soncu. ~"
4745 X      |            shiveti lepu, enkrat umreti ∫vetu. ~Ko sta se opat in prior
4746 VII    |          položil neveliko, v črno usnje vezano knjigo z rdečo obrezo. ~
4747 XXXIX  |              ura prezh~De∫et, an majhen vezh. ~Sli∫hal ∫a ana ∫htima, ~
4748 XLI    |            božja volja je taka! Duhovne vezi, ki samostansko družino
4749 XXVIII |                 je kdo spominjal tistih vešč v Kuščarjeku. Nemilo ga
4750 XXI    |                 opat zve o tehle tvojih veščah, te spodreca, da ne najdeš
4751 XXXVII |                  Kar. Francè se tako že veše s Poberetovo, a Slabè tudi
4752 VII    |         Predpeček, sklednik in žličnik, veža in stopnice na jispo, čelesnik,
4753 XXVII  |            vreli. "Kaj je storil, da ga vežete kakor razbojnika?" ~Gonjači
4754 VIII   |               minila Pljusko, so zaprta vežna vrata krčme regnila samo
4755 I      |              pogledala, ko je prestopil vežni prag. "Pa danes? No, sedi!" ~"
4756 XXXVIII|               pes, cvilil in praskal po vežnih vratih. ~"Hm, nekaj ni prav,"
4757 XXV    |       popravljal. "Saj vidiš, studiosus viaticus – potujoč dijak je." ~"Ne
4758 XXI    |               žejen je bil kakor duša v vicah. ~"Križani Bog, kje sem,
4759 XVII   |                sem, lomil v tiste strme vice?" je modroval. "Mar sedem
4760 XXIV   |             ulnjaku, odkoder se je lepo videlo vse domače polje. Čebele
4761 IX     |            venkaj izpehala." ~"Klena je videt, res; tudi Slabè je lepo
4762 VI     |               za tren oči mrknila komaj vidna senca. ~
4763 XXX    |          primerilo. ~Po Trlepu je grmel vihar in fanta sta se mu smilila.
4764 XX     |                  In če ti nebi bil taka vihra, bi bil lahko sam sprevidel,
4765 XV     |                Kuralt, učen, a nekoliko vihrav mož, nerodno pošalil. "Tlačanka
4766 X      |         zakonska nebesa, čeprav v svoji vihravi glavi msili, da so zaprta
4767 IX     |             nekaj sporekli, a jaz sem v vihri in po nerodnem bokal pomel
4768 VII    |                                         VII.~Velika soba v Trlepovi
4769 VIII   |                                         VIII.~Ko je samostanska kočija
4770 XXXII  |            zlepa do Malega Gabra." ~"Ne vij no tako," so ga rinili za
4771 XXXV   |                na Primskovo pojdem, pri vikarju se zaklonim. Tu bi me utegnil
4772 X      |               drhti kakor kurji konj na vilicah," se je menih lotil še tretjega. "
4773 XXXVIII|               bila. Kadar me je najbolj vilo za obutev ali za obleko,
4774 XXVIII |               svojega težko pridelanega vinčka niso več zadrževali. ~Bolj
4775 XXVIII |            obrnejo, sicer bi jim takale vinska kislica želodec pregriznila." ~
4776 VIII   |               glasom!" ga je ustavil že vinsko okajeni vozataj. "Udarimo
4777 VI     |                  se je prior oziral, "v vinskost skriva vse hudo, kar ga
4778 V      |              sončni dan in šinili skozi Vir proti veliki cesti. Brat
4779 XXVII  |                ali neumnosti vojvodinje Viride, gospe s Pristave," je Kuralt
4780 IV     |            samostanska obljuba?" ~"Kaj? Vis maior – višja sila jo razveže
4781 VII    |           spominki v božjepotni cerkvi, visele stare stare slike na steklo
4782 XXVII  |               se tiščale ob reber okoli visoke kapiteljske cerkve. ~Voz
4783 VIII   |                     Hm, res je. Kdor na visokem sedi, vsak kamen vanj prileti." ~"
4784 VII    |              nashiga Isvelizherja. Tiga visoku zhastyvrejdniga inu Bogajjezhiga
4785 IV     |               extra monasterium non est vita – da, da, lepo, mirno živiš
4786 XXIII  |             roko proti škrbinam starega višenjskega gradu na strmem griču nad
4787 IX     |              kočijaž tudi; gospod pa je višenjski graščak, ki je grdo živel,
4788 IV     |            obljuba?" ~"Kaj? Vis maior – višja sila jo razveže sama. Saj
4789 XXXIX  |                 To je stvar zgolj naših višjih!" ~"Molčite, bratje," je
4790 XL     |                cesarski zvedó in svojim višjim povedó!" ~"Cesarju se ne
4791 XXIII  |                Stičani vedo o gosposkih višnjanskih meščanih. ~Voz je pridrdral
4792 VII    |                 jim je bilo priti le do Višnje gore. ~Na lesniki ob cesti
4793 VII    |              zasnubil, vsemu in vsem na vkljub." ~"Le naj se omoži, za
4794 XXVIII |          Matevžek je obstal kakor bi ga vkopal. ~"Sotečan ju je priprl?"
4795 XI     |                 truda in dela grabil in vlačil le podse." ~"Kmetu to težko
4796 XV     |          šklepetale. ~"Kako neki je pri vladi zapisan sedanji škof Brigido?"
4797 XV     |            novim cesarjevim postavam." ~Vladni gospodje so ga še spraševali,
4798 XXIX   |               mi zapretil z ljubljansko vlado in s cesarjem." ~"Kdo vam
4799 XX     |                te bom zdaj jaz za ušesa vlekel tja kakor prašiča iz hleva?
4800 XXXV   |                    Ko se je črna vojska vlila proti Soteski, mu je postalo
4801 XXXIII |                 Vse veliko krdelo se je vlilo proti Soteski. ~"Ali sta
4802 XV     |            minevala, veselo sonce se je vlivalo med prijatelje. Pred hišo
4803 XIV    |             spravita, če kaj drugega ni vmes. ~Neža se je nekoliko pomirila,
4804 XX     |                čas držal in da so se mu vnanji ljudje skoraj kar odkrivali." ~"
4805 XXVI   |                 gričevjem jima niso več vnemale kmečkega srca. ~"Zdaj šele
4806 VI     |                 prazne vse hoste in vse vodé." ~Kočija je zdrsnila dalje,
4807 XV     |               koliko dobrih in poštenih vodnikov si zredi." ~"Hudo je, da
4808 VIII   |              zajec, prestar zate, ki si vodva, za devet deklet. Izberi
4809 XXIX   |          preoblečen mogočnik, ki takole voha in tiplje, kako izpolnjujejo
4810 XXXIII |               človek brez grajske priče vohal za tlačani, kaj graščak
4811 XXVIII |                   Za Trlepovima fantoma voham," je previdno tipal. "Pred
4812 XXIX   |             cesar, pravijo, hodi takole vohunit," je v mislih že trdno verjel,
4813 XXVII  |              bilo mlade fante loviti za vojake, v Bučni vasi polastil tudi
4814 XXX    |               je še tisto uro začel zli vojni duh vršati od vasi do vasi,
4815 XXXIX  |                 prišli kaj pozvedovat o vojski v Soteski?" je Francè pljunil
4816 XXXI   |             Sotečana bo res treba iti z vojskó." ~"Če bo res treba, pojdem
4817 XXXV   |               pa tebe, Trlep, ki si jim vojvoda." ~Hm, tega se Trlep ne
4818 XXVII  |                po dobroti ali neumnosti vojvodinje Viride, gospe s Pristave,"
4819 VIII   |            Jurij, sveti Martin sta bila vojščaka, pa sta se zveličala in
4820 XXVII  |              naj ga primemo, da pojde v vojščake," so se dedci izgovarjali. "
4821 VIII   |                 kmet smejal. "Krajinčan voli pari, Bog pa ljudi." ~"Ne
4822 XXXVI  |                ne veš, ali bo kaj prida voljan." ~"Graščaka?" je Trlepoma
4823 XXXIX  |             trda in zagovedna, sicer pa voljna in dobra." ~Menihi so se
4824 XXXI   |                bolj greši, kdor krivico voljno trpi, pater opat." ~"Ni
4825 XXI    |              pravi, da se ne boji babe, volká in duha, ta grdo laže." ~"
4826 XX     |               kar svetijo kakor staremu volku, ki preži na jagnjička." ~"
4827 XVI    |                bili dosihmal navajeni. ~Volneje je mislil o Stičanih in
4828 III    |                 polni sonca in cvetnega vonja z velikega samostanskega
4829 VI     |                   Da, da, otroci zmerom votek motajo materi. Kaj pa ti
4830 VIII   |               ustavil že vinsko okajeni vozataj. "Udarimo jo mi, dedci!" ~
4831 VIII   |                  pa se zvadi še s temle vozatajem, ki pod kreljuti jemlje
4832 XXXV   |                 Slabetu in kaj mu je po vozatajih že prej vedela povedati
4833 VIII   |                 Vrbičev gospod pravil. "Vozatajstvo sicer še bo, le vozniške
4834 VIII   |                 Nova postava preti tudi vozatajstvu," je Vrbičev gospod pravil. "
4835 IX     |             goreča črna kočija v četver vozi po cesti med Višnjo goro
4836 IX     |              tisto uro ponoči ga hudiči vozijo povsod ondod, koder je grdo
4837 XXIV   |             nebesu. Visoko visoko so se vozili belil oblački, sonce je
4838 VIII   |              takle čolnar še pogleda ne voznika." ~"Cesar jih naj le kroti,
4839 IX     |                 se je tudi mudilo. Pred voznike je brž postavila bokal vina
4840 VIII   |             Vozatajstvo sicer še bo, le vozniške samovoljnosti in oblastnosti
4841 XXXVIII|             ustrašili smo se in strop v vozniškem hlevu je počil po vsem dolgem;
4842 IX     |              Jezični kmet, ki se je med vozniški še nacejal z vinom, se je
4843 XXVI   |                naj ju nekaj dni zapro v vozo in izpostijo, da bi se,
4844 XXXII  |                   Kar ti je ob prednjih vozovih javknil klic na pomagaj. ~"
4845 XXXII  |                 Sveti Ani, se je nekemu vozu natrlo kolo. To jih je zamudilo,
4846 VII    |              ženske roke." ~Opat je med vožnjo čutil, da ga je Trlep premagal.
4847 XXXVIII|                 nam zdaj pomagaj!" ~"Ne vpijte, rajši molite," se je pomirjen
4848 XX     |                le bodo," je Poberè spet vpil; "zato pa med njimi ni malopridnic,
4849 XXVI   |              vsa odrevenela strmela, je vpila na ves glas: ~"Kaj sta komu
4850 VI     |              vasjo Cesto. Na smrekah so vpile vrane, z gabra na gaber
4851 XVIII  |             Trlepa nikoli ne bo." ~"Kdo vpraša kaj tebe, zmene spoloversko?"
4852 XXVIII |                 A če prideš do Soteske, vprašaj tudi na gradu. Tja ga radi
4853 XXVI   |                kaj prideta do njega, ga vprašajta, kaj je opravil pri cesarju." ~"
4854 VII    |               se jim je oče nasmehnil, "vprašajte jih sami." ~"Kaj pa je?"
4855 XXXI   |               ne izpusti, pojdemo in ga vprašamo!" ~"Kdo pojde? Pa vendar
4856 IV     |             dobro kazalo, cesar je celó vprašati dal, ali je stiški samostan
4857 I      |                z očetom prideva snubit, vprašava najprej tvojega očeta; potlej
4858 XXII   |              njega?" ~"Prideš, če moško vprašaš po njem," mu je Vrbičev
4859 XII    |              opravil?" so potlej v hiši vpraševali Slabeta, čeprav vsi niso
4860 XXXIII |                Francè pokimal, ko ga je vprašujé pogledala. "Ali pa povem
4861 XIV    |               urno spomnil. ~Opat ga je vprašujoče pogledal. In Trlep mu je
4862 IV     |               oskrbnik. "Lovijo kar vse vprek." ~"Ondan," mu je neki pater
4863 XXXVIII|              Živi lepo brez skrbi kakor vrabec v prosu, vse ga ima rado,
4864 XXIV   |                hodile za Slabetom in se vračale k sinovom. ~"Kaj pa ti?"
4865 XIX    |               videl, da se mu bo samemu vračati v Mali Gaber. ~"Škoda,"
4866 VI     |              Cesto. Na smrekah so vpile vrane, z gabra na gaber so se
4867 VI     |                 prileten mož, ki zaradi vranjega in sračjega vrišča nemara
4868 XL     |            ljudi. ~Opat je mignil, brat vratar je skočil venkaj. ~"Pater
4869 XXVIII |               mati za otrokom, ki ji ga vratinka duši. Kje ju skrivaš? Spusti
4870 XXXIV  |                če veruješ v take neumne vraže," je menih prste pomočil
4871 XXXVIII|                 Križ božji, kako – ?" ~"Vrbinčev gospod si je včaraj ves
4872 XII    |                denar, ga vrgel v majhen vrč, natočil vina in napil Matevžku: ~
4873 XII    |                 vzemi ga." ~Iz velikega vrča so potlej pili vsi in so
4874 X      |                 ga je, da je človek ves vrden od nejga. Pa to naj bi že
4875 XXXI   |                     Vsa Suha krajina že vre, tudi Témeniška dolina si
4876 XXXIV  |                 če bi bolnik mogel vnic vreči tudi tele tri ogle, ki so
4877 IV     |                  ne gledaš,' pokažem na vrečico, ki so se v nji ribe premetavale. – '
4878 XIII   |               stiške svetopetnice niste vredne, da bi s svojim grdim jezikom
4879 XV     |                Bogu." ~"Drug drugega so vredni. Ne maram jih, ker se skrivajo
4880 XLI    |                pa bleščeč prstam velike vrednosti. Vsa cerkev je zajokala,
4881 XXVI   |                 ptiči kosci, na kalu so vrele žabe, iz hoste je tulil
4882 XX     |                  A ti so se že menili o vremenu in letini, le Poberè ga
4883 XXVII  |               sram jih je postalo sredi vreščečih ljudi. Tako so se res obrnili
4884 VI     |          prinesla po naročaj sena in ga vrgla pred konje, druga dva pa
4885 XXXIII |               ječi. Ta madež ste po nji vrgli vi. Tako imam pravico zvedeti,
4886 VIII   |                ali pa tak, ki ga je kaj vrglo s kolovoznice in je preslab,
4887 XL     |               Pretaknili so samostan od vrha do tal in se polastili vsega,
4888 VI     |             zaradi vranjega in sračjega vrišča nemara ni slišal kočije,
4889 XLI    |            pride čas, ko se beli menihi vrnejo v našo lepo Stično, da bi
4890 XXXIII |          mirujte. "A če se v eni uri ne vrnemo, prigrmite in nas v gradu
4891 XXXIII |               pestiti, vojske je konec. Vrnite se vsak na svoj dom in Bog
4892 XIII   |                Tako in tako," ji je vse vroč pripovedoval, "zdaj, Nežek;
4893 VII    |                 bi smeli biti trdi," je vroča togota ujedala Trlepa. "
4894 XXXVIII|               posteljo. ~"Žejen sem." ~"Vročica vas kuha, saj kar gori iz
4895 XXX    |                huda stvar," se je oče z vročimi očmi smehljal svojima moškima
4896 XX     |          trlepovsko občutljivostjo in z vročo ljubosumnostjo. ~"Nič ji
4897 VI     |        Pljuskarjevo hišo je stala dolga vrsta tovornih vozov. ~Ob veliki
4898 XXXIII |               na drobno. ~"In bi bil na vrsti Francè, da si brž še on
4899 III    |                z velikega samostanskega vrta. Hodil je, hodil in postajal
4900 XVII   |               bom dihal." ~Potlej se je vrtinčil pod samostanom. Sit je bil,
4901 XXIII  |              orali resasto strnišče. Iz vrtnega zelenja so se belo bleščale
4902 XL     |                ga ob bratvi pozabili na vrtni brajdi, sem včeraj po naključju
4903 III    |                Zdaj pa ti jo bogve kako vrtoglavi Francè. Kakor na kljub.
4904 XXXIX  |                 in lekarne in z njiv in vrtov, je v samostan prišel tudi
4905 XVII   |              treba iztikati za Nežo; na vrtu je platno belila. ~"Hoj,
4906 XV     |           Premolknili so. Nad mestom je vršala nevihta, grmelo je in treskalo,
4907 XXX    |                 uro začel zli vojni duh vršati od vasi do vasi, od hiše
4908 XXIV   |               te ne vzameta s seboj, ju vržemo dol in se odpelješ ti sam!"
4909 XXXVI  |                 vso in svojega graščaka vsadi med vas." ~"Kaj take so
4910 XXXVII |                 je vaša. Bog sam vas je vsadil vanjo; redi vas, iz nje
4911 XXXIII |                ali ne utegne?" ~"Kdo se vsaja tu?" je z okna zarenčal
4912 XVI    |               čisto nekrščanski in brez vsake umske vzgoje ... Bogve,
4913 X      |                    Vsem želim sreče, za vsakega posebej bi rad umrl, če
4914 XXXVII |              vselej kar šli in tujcu na vsaki krtini zgradili grad in
4915 V      |            storil, kar je storil ... Za vsakomer mi je hudo, za Trlepom,
4916 VIII   |             Matevžek poredno smehljal. "Vsakomu se še kako upiraš, menihu
4917 XXX    |             storili prav, če bi spotoma vsakomur povedali, kaj nam je Sotečan
4918 XLI    |                 objamem, ~Od v∫ih ∫lavu vsamem. ~In že so minevali poslednji
4919 IV     |              sraven tudi ∫ti∫hki, ~Bodo vsdigneni, o Bog, bodi u∫mileni. ~
4920 XVII   |              postorili; tudi ajdo so že vsejali in repo. Zdaj se s punčko
4921 XXVII  |                zarja lepega, novega dne vstaja." ~Slebè je molčal, nejevoljen
4922 XXXII  |                 Tu so ostalil. Glej, že vstajajo." ~Res so se kmalu pririnili
4923 XVII   |                 bo pomnil še tri dni po vstajenju mesa!" ~"Jejhata," se je
4924 XXXIV  |                 nemara vračajo ...," je vstala tudi Pljuskarica. "Vračajo ...?"
4925 XXXVII |             posebnega."  In so vzdihujé vstali in šli vsak s svojo skrbjó,
4926 XV     |                boste videli, kako hitro vstane naše ljudstvo in koliko
4927 XXXIX  |                 tudi jaz bom zate in za vsto stiško gospoščino, tako
4928 XXIX   |                da kmet, ki mu je zdajle vstopiti, ni kmet. ~Slabè se je moško
4929 XV     |                 človeka," se je Linhart vtaknil. ~"Le Stična je gledala
4930 VIII   |              Kar zapojte, pa je," se je vtaknila Pljuskarica, krčmarica,
4931 XLI    |                 iti in da je s seboj ne vzamejo." ~"Hm, kaj hočeš, gosposka
4932 XXXVII |                nje zadosti močni, si jo vzamete sami!" se jih je Vrbičev
4933 XXXII  |                omedlelega so tudi njega vzdignili na voz; za razbojnike, ubite
4934 IV     |                 svet, kam blodiš ...?" ~Vzdihil je in počasi odšel, menihi
4935 I      |               tega ne taji, so ji polne vzdihov do Matere Božje, da bi se
4936 XL     |               bo posihmal, da bi vam jo vzele. Če ne že vi, jo bodo vaši
4937 XX     |                 Stičanom je za trenutek vzelo sapo, a Šentvidec je že
4938 XXXIII |               rekel, da se prej ko prej vzemita." ~"Nazaj moram, domov,"
4939 VIII   |            mernike. In vse to, pravite, vzemó in požró cesarski?" ~"Beži,
4940 XVI    |         nekrščanski in brez vsake umske vzgoje ... Bogve, ali jih nova
4941 III    |                 južni, zdaj ob oknih na vzhodni strani; oči so pasle ljudi,
4942 XXXI   |               jaz!" se je opat naposled vznejevoljil ob preveliki Trlepovi besedičnosti. ~"
4943 XXXI   |              tlačana, ga je vendar hudo vznejevoljila. ~Trlep je povedal vse po
4944 XV     |                ležeča na mizi, se mu je vznemirila in nerodno premeknila knjigo. ~"
4945 XX     |                 sapo, a Šentvidec je že vščenil: ~"Pa res. Saj ste se, pravijo,
4946 X      |                 je gostoljubnega Trlepa vščenilo. ~"Saj bi bili radi," so
4947 XVII   |                Kaj je ne bi? Pridna je, všečna je, lepo doto ji je Trlep
4948 X      |                                         X.~Jokat moram satu, kader
4949 XI     |                                         XI.~Prenapek ti pravice~o ∫
4950 XII    |                                         XII.~Čez dva, tri očenaše je
4951 XIII   |                                         XIII.~Odkar sta oče in Tone odšla
4952 XIV    |                                         XIV.~Trlep je vedel prav. Neži
4953 XIX    |                                         XIX.~Okoli cerkve je postalo
4954 XL     |                                         XL.~V∫e ∫ma moral ven dat, ~
4955 XLI    |                                         XLI.~Dokler je∫t shiv bom, ~
4956 XV     |                                         XV.~V Ljubljani je Blaž Kumerdej,
4957 XVI    |                                         XVI.~Pater opat je ves ta čas
4958 XVII   |                                         XVII.~Francè se je res umikal,
4959 XVIII  |                                         XVIII.~Tisto nedeljo je v Malem
4960 XX     |                                         XX.~ ~Tisto lepo nedeljo je
4961 XXI    |                                         XXI.~Matevžek se je drugi dan,
4962 XXII   |                                         XXII.~Že drugo dopoldne prav
4963 XXIII  |                                         XXIII.~Prav tisto jutro sta se
4964 XXIV   |                                         XXIV.~Pred Trlepovo hišo so stali
4965 XXIX   |                                         XXIX.~Tisto noč je Slabè v Novem
4966 XXV    |                                         XXV.~Do Velikega Gabra sta Linhart
4967 XXVI   |                                         XXVI.~Francè in Nace sta se,
4968 XXVII  |                                         XXVII.~S Kapiteljskega klanca
4969 XXVIII |                                         XXVIII.~Minil je dan, umrl je še
4970 XXX    |                                         XXX.~S Slabetovine je Matevžek
4971 XXXI   |                                         XXXI.~Trlep je res precej klamal
4972 XXXII  |                                         XXXII.~Slabè se je še mudil v
4973 XXXIII |                                         XXXIII.~Sotečan se je smejal pismu,
4974 XXXIV  |                                         XXXIV.~Slabè je dremal in po malem
4975 XXXIX  |                                         XXXIX.~Bla je glih ura prezh~De∫
4976 XXXV   |                                         XXXV.~Res je bilo tako. Krdela
4977 XXXVI  |                                         XXXVI.~Do∫tikrat ∫te ∫li∫hali, ~
4978 XXXVII |                                         XXXVII.~Poletje je dalo dosti strni;
4979 XXXVIII|                                         XXXVIII.~In res so vse tri poroke
4980 XXVII  |                 Slabè ustavil nadaljnje zabavljanje. ~"Stiški menihi so na Trški
4981 XXIII  |                 spominjal se je bodečih zabavljic, ki jih Stičani vedo o gosposkih
4982 XV     |             družbi zgolj dobrodelno ali zabavno nalogo." ~"Z iluminati ni
4983 XVII   |               dobro me poslušaj, kaj ti zabičim zdajle," mu je velel, naj
4984 XXIII  |       dolinskega kota na levi strani je zableščalo belo zidovje stiškega samostana,
4985 V      |               samostanskega dvorišča in zabobnela čez mostič Stičnice. ~V
4986 XXXVIII|                čudno, kakor pod zemljo, zabobnelo, pes je strahoma odskočil
4987 XXIX   |                 jih, da bo gledal kakor zaboden vol."~Kmalu dopoldne je
4988 V      |                Bog mi pomagaj, da ne bi zabredel v greh zoper duha." ~"Zabresti
4989 V      |          zabredel v greh zoper duha." ~"Zabresti hočete v greh nepokorščine.
4990 XIV    |                 bodeča beseda, da bi jo zabrusil. ~"Posebno trd si ti, Francè.
4991 XXIX   |              srednje velik debel gospod zabuhlega in rdečega obraza, se je
4992 V      |                 bilo dosti že, da se je začela." ~"Prekmalu je onemogla." ~"
4993 XXIII  |               bi se v knjige."  "Začni. Začetek je že pol izvršenega dejanja." ~
4994 XV     |              znanje mu je premajhno." ~"Začeti je treba," je Kuralt menil. "
4995 XXIII  |              zakopal bi se v knjige."  "Začni. Začetek je že pol izvršenega
4996 XI     |                 pestil očeta, in jih je začrtil. "S poti naj se že spravijo!"
4997 XXXI   |                 se lotil," je Poberè od začudenja postal. "In nevarne tudi,
4998 XXIII  |                Cesto. Spenjeni konji so začutili hlad, ki je vejal iz hoste,
4999 XL     |                 je s svojimi stal daleč zad. ~"Vèn, cesarski! Pobijmo
5000 V      |                 zmožni velike ljubezni, zadado v pisanje knjig, učenih
5001 XIII   |                 Kar povej pa grem in ga zadavim!" ~"Le, če veš, da ti ga
5002 XXIX   |              kar prgišče goldinarjev mu zadegam v golt, sicer me nemara
5003 X      |            glavi msili, da so zaprta in zadelana kakor nebeški raj grešni
5004 VII    |           dosihmal, naposled svobodneje zadihalo in začelo misliti po svoje." ~"
5005 XX     |                 nerodnosti!" jih je oče zadirčno ustavil. "A vi," se je obrnil