Chapter

5006 XXXII  |                kaj si res ti?" se mu je zadnji voznik nasmehnil. "Ali gori
5007 XXXII  |              strani. ~Slabè je hodil za zadnjim vozom in se menil z voznikom. ~"
5008 XXXI   |                 preveč obljubi, se mora zadolžiti." ~"Hm," je Trlep privzdignil
5009 X      |           življenje, ki ga je srečen in zadovoljen prebil v samostanu, se mu
5010 V      |                gosposka kočija je kmalu zadrdrala s samostanskega dvorišča
5011 XXIV   |                 kmalu pa obžedela in mu zadremala ob prsih. Nace je poklical
5012 XXXII  |               potlej pa se na ves splav zadrevila v Mali Gaber in kakor brez
5013 XXI    |                cepec in se na ves splav zadrevili proti Kuščarjeku. ~A tam
5014 XXXI   |                 je uklonilo napuh in ga zadrevilo dalje, da se je umiril in
5015 XI     |               če bi pismo do cesarja le zadržal ali zavrgel?" je Slabeta
5016 XXVI   |               skrbi, ni ti je zapil." ~"Zadržek je anti bil prehud, da ni
5017 VI     |                  z gabra na gaber so se zaganjale srake in izdajale: "Lej
5018 II     |            nekaj kipelo, pa ni slišala: zagledala se je predse, roke so ji
5019 V      |                pa je le slepo v cesarja zagledan plemič; vse je, le škof
5020 XVI    |                  je plahi, slepo v hčer zagledani oče mencal. "Če se Francè
5021 IV     |                pričrnil?" je star menih zagodrnjal. ~"Pismo, ki ga je prejel
5022 XIX    |             godci so prišli odnekod, le zagosti se niso upali, dokler gospodje
5023 XXXIX  |                ljudstva: včasih trda in zagovedna, sicer pa voljna in dobra." ~
5024 XII    |             prijel za roko in začel hud zagovor: ~'Tam stoji zlata gora,
5025 XII    |              Pik, tak ali tak, je treba zagovoriti," je Polona bledela; "pa
5026 XX     |                res. Kar takle Šentvidec zagrabi, ti drži kakor Trlep in
5027 XXXI   |              pobesil. "Saj vem, tlačana zagrabite za vsak nič, graščaka se
5028 XXXI   |                tako tudi tvojemu Tonetu zagradi pot do Slabetovine." ~"Nove
5029 XX     |              pokoncu kakor bos cigan po Zagrebu." ~"In noben Stičan še ni
5030 X      |              zemlje je lačen, ves se je zagrizel vanjo, ne more in noče se
5031 XXXIII |                bi šla lepo domov. ~"Vsi zagrmimo tja," so vpili, "in zastrašimo
5032 XXVII  |           molčal in se smehljal. ~Žarki zahajajočega sonca so zlatili beli pas
5033 XXI    |            dihne veter, strahotna hosta zahrope; v temo, da bi dlje segel
5034 IV     |           nekoliko ustrezamo cesarjevim zahtevam." ~"Nič: nekoliko! Naše
5035 I      |                in da južinaš z nami." ~"Zahvalim. Južina me čaka doma." ~
5036 XXXVIII|            pomirjen nasmehnil. "In Boga zahvalite, da škode nobene ni bilo." ~
5037 VI     |                   Ženska se ni utegnila zahvaliti, kočija je šinila dalje. ~"
5038 XXI    |             Mati božja," se je Matevžek zahvaljeval vsem obenem. ~"Že dobro.
5039 IV     |                z vsemi v kapeli opravil zahvalne molitve, potlej pa s patri
5040 XLI    |               je ganila, da je tudi sam zaihtel in naposled le težko spregovoril
5041 XXXIX  |                  močni smo." ~Bratje so zaihteli na glas, patri in fratri
5042 XI     |               videl, da so vsi. Če kmet zajaha konja, ga sam hudič več
5043 VI     |                Ali ni čudež, tako ujeti zajca, pater opat?" ~"Res je čudež,"
5044 IV     |                na kvar, in da srnice in zajčki hodijo na njive." ~"In kako
5045 IV     |                trate, če srnic ne bo in zajčkov, jerebic in golobov? Ali
5046 XXV    |             bojim; prazni ste, če niste zajemali tudi drugod." ~"Da," se
5047 XIV    |              nikoli več ne bo!" je spet zajohotala. ~"E, kaj!" je pomirjen
5048 XVIII  |           gospodi ne odklonite nekoliko zajtrka v moji hiši. Za mizo potlej
5049 XXVII  |               in se med velikim vpitjem zakadili prednje. ~"Spustite Jeniča,
5050 XXVI   |               te je?" ~Valpet je glasno zakašljal, izza vogala je priteklo
5051 I      |            zadrevil še tja. ~"Saj se ne zakesnim preveč," je spotoma mislil; "
5052 XV     |               tujino. Menda je res prav zakleto, da se vsi potujčijo, ko
5053 XXXV   |        Primskovo pojdem, pri vikarju se zaklonim. Tu bi me utegnil iskati
5054 X      |             nisem nikogar silil v sveti zakon; danes je bilo prvič, pa
5055 XV     |            skočiš v ozke ojnice svetega zakona?" ~"O, Linhart menda še
5056 X      |               bo, pa se mu gotovo odpro zakonska nebesa, čeprav v svoji vihravi
5057 XXIII  |           potrpeti znal, bi bilo dobro: zakopal bi se v knjige."  "Začni.
5058 XXIV   |                 zavpila še glasneje, mu zakoracala naproti in se z obema ročkama
5059 XXIII  |                 sam zase. "Ti menihi so zakoreninjeni v zemljo, z delom so si
5060 XVIII  |            zgladiti zdraho, ki je nismo zakurili mi." ~"Hm, trmoglavec je
5061 XXII   |                 zmerom in povsod toliko zalegla." ~"Hm, kaj hočeš," je Vrbičev
5062 IX     |              trčila in izpila. ~"Kaj ni zaleglo tisto – kdaj je že bilo? –
5063 XXXIV  |               nekaj dnevih se boš z njo zaletaval v soteški grad." ~"Ne bo
5064 XXXV   |            naproti." ~" Nič se še nisem zaletoval." ~"Nič? Do kolena si stal
5065 VII    |                  Dopovej mu, naj opusti zalezovanje." ~"Kaj premlada, če se
5066 XXVI   |                 sta komu storila, da ju zalezujete kakor razbojnike? In v moji,
5067 VIII   |                 en palec kupčije ti več zaleže, če si lačen, kakor en vatel
5068 XVII   |              kar Neže? Kaj bi z Markom? Zaljubjen moški je norec, ves nezaupen
5069 XVII   |                ne izpuliš iz njega. Ali zaljubljena ženska bi bila angel, če
5070 XIX    |        potreboval, da bi z njimi modril zaljubljene ljudi." ~Pa res. Mladost
5071 XVII   |              sem, sam sebi se smilim. Z zaljubljenim človekom se mi bo zdajle
5072 XXXIX  |               Bog nas nikoli ne pozabi, źalostna Mati božja stiška, naša
5073 XI     |               meniško gospoščino, bi me založili, da bi lahko prišel tudi
5074 X      |                kruha," je Trlep silil, "založite in pijte, vino je staro
5075 XIV    |                poženo." ~Opat je trudno zamahnil z rokó in šel v kapelo,
5076 XXXVIII|         odskočil in zatulil, svet se je zamajal, v zvoniku se je oglasila
5077 XX     |             pozabila in se v Nograškega zamaknila. ~* * *~Iz velike krčme
5078 XIII   |                 ji vsaj jaz prav nič ne zamerim." ~"Še videti je nočem več!"
5079 VI     |          ponižno prosim, pater opat, ne zameriti, saj jih zganjam kakor piščeta,
5080 VIII   |                 pa ni kmetu nič dejala, zamerljivo je kar molčala, samo Matevžek
5081 XXXII  |                 samošnemu takale pot ni zamerom prav varna." ~Slabè je sprevidel,
5082 XV     |                je Bog dal daru tebi, le zametaj ga nikar ne." ~"Ko bi mi
5083 XV     |                  a graščaki se branijo, zametajo postavo in kmeta še dalje
5084 XXVII  |            vrati. ~Zdaj je tudi Slabeta zamikalo, kaj se godi. Ko se je voz
5085 XXVI   |             Kozjek. ~Francè in Nace sta zamišljena in molče hitela svojo pot.
5086 XXVIII |           kislega pa že tako, da je kar zamižal in da je za ušesi zabolelo,
5087 XIX    |                 bokalom si je v želodcu zamočil komaj dno, zdajle bi teklo
5088 XIII   |                in Tone vrnila, ni očetu zamolčal nobene Nežine besede in
5089 X      |                   Človek sem," je Trlep zamolklo rekel, "res je mogoče, da
5090 XX     |               začudil. ~"Saj nisem," je zamomljal in povedal, kje je bil in
5091 XX     |               poniglavil. Prebito bi se zamotala ženitev s Polono, če je
5092 XXIV   |                 ga vselej razvedrile in zamotile, to pot pa so misli uhajale
5093 VI     |              Dokler še more," je Francè zamrmral sam vase. ~"Kaj se jim mara,
5094 XXII   |                 Pot tja dol in nazaj me zamudi dva, tri dni; Polona ne
5095 XXXII  |             vozu natrlo kolo. To jih je zamudilo, da so že v trdnem mraku
5096 XXXVII |               naveličal. "Zdaj rajši ne zamudite, lepo do patra opata stopite,
5097 XXXII  |                nismo spešni, saj nič ne zamudiš; samošnemu takale pot ni
5098 XXXIV  |              tiste svetopisemske device zamudnice. Pa le stoj, tudi tebe bo
5099 IV     |                 branijo tlake ali pa jo zamujajo, češ, sam naj dela, kdor
5100 V      |           domači jezik." ~"Saj ga nismo zanemarjali bolj ko drugi," je prior
5101 XV     |               več ne." ~"Delo res nekaj zanemarjam," se je Linhart branil. "
5102 IV     |                Tudi vede in znanosti ne zanemarjamo." ~"To priča velikanska
5103 VII    |            čeprav je opazil, da hiša ni zanemarjena in da ženske nič ne pogreša.
5104 V      |               za tujo učenost in preveč zanenmarjali domači jezik." ~"Saj ga
5105 V      |                 očetovo versko mlačnost zanesel prav pred samostanska vrata ...
5106 V      |                  Odkod veste vse to?" ~"Zanima me, kaj počenja in kako
5107 XV     |                 je ženi?" se je Linhart zanimal. "Pa ne, da bi že bilo?
5108 V      |                  ni mi všeč, da se tako zanimate za posvetnost in da se družite
5109 XXXIII |               sta poslušala, kaj vse je zanju tvegal dobri, moški oče. ~"
5110 VI     |              precej bi te prijel zaradi zankarstva." ~"O, da le vi verjamete,
5111 VII    |               po stenah na gosto, kakor zaobljubljeni spominki v božjepotni cerkvi,
5112 VIII   |              bil povedal, pa bi jo bili zaokrožili mi vsem menihom na kljub." ~"
5113 XXXIV  |              pustita!" je tiho rekel in zapahnil vrata. Zdaj se je pripognil
5114 VII    |               je res oškrnil kosec lepo zapečenega kruha in ga počasi použil;
5115 VII    |             široki lončeni peči z dvema zapečkoma se je košatila visoko postlana
5116 XXXIII |              Vsega bi bil kriv on, češ, zapeljeval jih je in vodil v očiten
5117 VII    |                 mu je nastavljala in ga zapeljevala, da bi si za zmerom postlala." ~"
5118 XL     |          zavirati. Trlep, vedi to in ne zapeljuj ljudi. Kar precej pojdi
5119 XX     |                 veselje, cerkvice ti ne zapijo in ne požro!" se je upiral
5120 XXVI   |                 le brez skrbi, ni ti je zapil." ~"Zadržek je anti bil
5121 XXXIII |               ju ne bi ponoči lovili in zapirali, kajne? Če pa razbojnika
5122 XXXIII |           glavarja, ali smete loviti in zapirati mirne, poštene ljudi iz
5123 XXXIII |            razložil vse. ~Uradnik si je zapisal in šel še do drugih domačij. ~
5124 XXIX   |                zijalastih bab, ki so že zapisane peklu!~In zdaj naj se on,
5125 XXXI   |             Trlep vračal; "tudi tako je zapisano." ~"Kdo te je tako pohujšal?
5126 IX     |               ušesa, starec si je nekaj zapisoval. ~"No, že prav," je učeni
5127 IX     |              pred graščakom ji ga lahko zapišem, saj veš, in omožiti jo
5128 IX     |                 sestra Polona?" ~"Če ji zapišeš posestvo in jo omožiš, ji
5129 XXXV   |                ki si jih učil, kako naj zaplešejo z gosposko ... Ko se je
5130 XXXIV  |              poškodovan, hvala Bogu. Le zapni spet!" je dejal. "In korec
5131 XXXIII |            neutegoma spusti in iz gradu zapodi oba Trlepa. ~Francè in Nace
5132 VIII   |            zmamil med pivce. "Matevžek, zapoj brž katero, samo grlo –
5133 VIII   |              svojega gospodarja." ~"Kar zapojte, pa je," se je vtaknila
5134 XXI    |             tistih čudnih besedi še pol zapomnil ni. ~"Prebito bomo še veseli,"
5135 XV     |              veliki misli; "dobro si jo zapomnim." ~"Vem," ga je Kuralt potepljal
5136 XXXIX  |                 je nosil. Ne more pa mi zapovedati, naj postanem slab človek." ~"
5137 XXVI   |            Menda nič, samo naš denar je zapravil, Sotečan nas še zmerom dere
5138 XXXV   |            potlej z očmi obstal na njih zaprašeni obutvi. ~Trlep je v kratkem
5139 XXVI   |                Nace sta poskočila in se zaprašila v možake. Pa ti so bili
5140 XVII   |             speljali sami dve, če bi ju zapregel vanj." ~"Beži, beži!" ~"
5141 XXXII  |                ostal. Kasno popoldne so zapregli in pognali. ~"Pred nočjo
5142 XXXIII |                 vas vse tri prebičam in zaprem?" ~"Tega ne storite, dokler
5143 XXX    |           otmemo, graščaka in valpta pa zapremo!" so se najhujši dušali. ~"
5144 XXIX   |                kmetje: uprl se je in mi zapretil z ljubljansko vlado in s
5145 VI     |              meril z očmi. "Le čemu jih zaprezate kar četvero?" ~"Čemu?" se
5146 XL     |              oči treskal v komisarja. ~"Zapriseči vam moram, da ni nihče izmed
5147 XL     |              vsi molče vdali, da jih je zaprisegel na razpelo med prižganima
5148 XV     |                zdaj sem državni hlapec, zaprisežen, nameščen in privezan v
5149 XL     |                vzeli s seboj, nas pa še zaprisežete, kakor da smo že kar navajeni
5150 XXIX   |          cesarskih pisarnah!" ~"Le, kar zaprite me, samo poslušajte prej
5151 XXI    |              bila tema, noč se je čisto zaprla, nobene zvezde ni bilo zunaj.
5152 XXXIII |                ščuvala." ~"In vi ste ju zaprli zavoljo greha, ki ga storila
5153 XXXIII |                 brž povedal. Okno se je zaprlo, na dvorišče je pripihal
5154 XXI    |                In smrdele so kakor star zaprtek, iz pekla samega ne smrdi
5155 II     |                noč!" ~Krtuca je od jeze zapuhala in se pognala v vas, da
5156 XXXIII |               Toneta, če ga še maraš." ~Zardela je po vsem obrazu in oči
5157 XXXIV  |               Pljuskarici se je po vsem zardelem obrazu razlil tih, srečen
5158 XV     |            glasno vprašal, da bi drugam zaredal pogovor. "Ali kdo še kaj
5159 IV     |                  Divjačine se je preveč zaredilo, gospoda pa bi je rada še
5160 XXXIII |                 se vsaja tu?" je z okna zarenčal graščak sam. ~Valpet je
5161 XV     |                 drugače, le da ti čisto zares hočejo pomesti srednjeveške
5162 XXXIII |                Kaj pa še iščeta tu?" je zarežal v oba fanta. "In kdo si
5163 I      |                 pet rogljev si z ogljem zariši po vratih in podbojih, pa
5164 XXVII  |                 oltarje starih malikov, zarja lepega, novega dne vstaja." ~
5165 XXX    |            Trlepovino. ~"Kaj?" je Trlep zarjovel. "Zaprl ju je? Sotečan zaprl
5166 IX     |           vzemiva se! Naš pater opat že zaropoče, če bi Sotečan še kaj neslanaril.
5167 XI     |           naročil." ~Slabè je umolknil. Zaskrbelo ga je, ali ni grad nemara
5168 XXXIV  |            premolknil: pred vasjo se je zaslišal hrum več ljudi. "Gredo,
5169 XXXIV  |              prihaja. ~Kar so se v veži zaslišali koraki, Pljuskarica se je
5170 XL     |                 se je od zunaj nenadoma zaslišalo vpitje ljudi. ~Opat je mignil,
5171 V      |          Linhart sta res slekla kuto, a zaslovela sta v učenem svetu. Kaj
5172 XV     |                 še ni prišlo na nič, je zasluga svetnikov, ki so, kakor
5173 XIV    |               Francè sta se spogledala; zaslutila sta, kaj bi utegnilo biti,
5174 XXIII  |               po strani; drugačna je in zasluži, da bi jo cesar podpiral,
5175 V      |              jezi, da so ga nekateri že zasmehovali, češ, kaj se Slovenec štuli
5176 XXXIX  |           Poberè in Trlep sta se glasno zasmejala. ~"Le drži ga, da ga prevred
5177 XXXI   |            lahko jutri," se je Poberetu zasmejalo po vsem obrazu. "Tak le
5178 XX     |                 potrt splazil v senico, zaspati pa vso noč ni mogel, anti
5179 XXXIV  |                se lepo upokoji in trdno zaspi." ~Tega povelka skoraj ni
5180 XIII   |                 pozabi ..." ~Srce mu je zastalo, roke so mu omahnile, še
5181 XXIX   |               glavarjeve hiše mu je pot zastopil oblasten služabnik: ~"Stoj,
5182 XXXIII |            zagrmimo tja," so vpili, "in zastrašimo graščaka, sicer mu kmalu
5183 XXI    |             menil sam s seboj. "Tone se zasuče s Polono, sam tudi Janez
5184 X      |            malogabrovskem polju, Stični zasužnjenem v roboti in tlaki, skomine
5185 XXIV   |        njegovega kolena. Obraz se mu je zasvetil še bolj, pobožal ji je mehke
5186 X      |                tlačana." ~Slabetu so se zasvetile oči, Trlep se je za tren
5187 XXIII  |               je zbal klepetave babe in zatajil Učenika." ~"In vendar ne
5188 XXV    |                 bojimo Boga Očeta in se zatekamo k materi – k Materi božji.
5189 IX     |                 res; tudi Slabè je lepo zatepen." ~"Po Pljuskarjevi smrti
5190 IV     |                 tudi kmet sme divjačino zatirati na svojem. ~"Gospoda se
5191 VIII   |                eno, da naših menihov ne zatne nič hudega," je kmet udaril
5192 XI     |               vem tudi da sam prebiva v zatohli, smrdljivi bajti." ~"Kako
5193 XXIII  |                včasih nejevoljen nanje. Zatopiš se v delo, ujameš dobro,
5194 XXX    |               je, da bi vsej gospoščini zatožil Sotečana in Neži povedal,
5195 XXXIII |                sta storila, da ga nista zatožila zavoljo ječe," je Trlep
5196 XV     |                   Pa so ga le bili grdo zatožili rajnki cesarici Mariji Tereziji." ~
5197 V      |                pa je, da bi svojo misel zatrdil še bolj, poudaril: ~"Jezik
5198 XXI    |                se mu sproži kamen in se zatrklja nekamo daleč in globoko. ~"
5199 XXVII  |                     Cesar je božja pota zatrl morda le zaradi takih razuzdancev,"
5200 V      |               če pa je človeška slepota zatrla, kar so slovenski pisci
5201 VI     |                 in umolknil; strežaj je zatrobil, kočija se je ustavila pred
5202 XXXVIII|                 je strahoma odskočil in zatulil, svet se je zamajal, v zvoniku
5203 I      |             hoste pod Gradiščem, skoraj zaukal in stegnil roke, kakor bi
5204 XXX    |                Janez in Tone sta skoraj zaukala od veselja, da je tudi oče
5205 XXXII  |                   In nikar si preveč ne zaupaj, razbojnik ne pride golorok
5206 XXXIII |                     Zakaj vendar?" ~"I, zaupajo vam ne. Ali jaz vam zaupam,
5207 XI     |             Dunaj." ~"Bog ve, ali moreš zaupati pošti?" ~"O, poštar Fedran
5208 XXXII  |                 zdaj tu, zdaj oni renčé zavalil po tleh. ~"Vozniki, streljajte!"
5209 VII    |            človek, omaga in pade: ko se zave, je prekasno in ne more
5210 IV     |                   In kako se tlačani že zavedajo novih pravic!" je tožil
5211 XVI    |            priskrbi ... ~Pa komaj se je zavedal teh pravičnih misli, že
5212 XVI    |                 A najhuje ga je tiščala zavest, da je v tej veliki sili
5213 XXXIX  |             starčki, "po svoji vesti in zavesti se bo vsakdo izmed nas trudil,
5214 XXV    |            Materi božji iskal pomoči in zavetja. Če ga je kaj prida in moža,
5215 XXXIX  |                 Mati božja stiška, naša zavetnica, ostane z nami, kjerkoli
5216 XLI    |           menihov prednikov in s stiško zavetnico žalostno Materjo božjo ... " ~
5217 XVI    |                boste brez dobrotnika in zavetnika, ki ste ga bili dosihmal
5218 XV     |             Premlad sem bil, ko sem jih zavezal," se je kakor opravičeval, "
5219 XVIII  |                 more tako ponižati?" je zavidljivo usekal stiški jezik. ~"Ker
5220 XXII   |               hlapčevsko je to! Sami si zavihajmo rokave in delajmo, pa bo!" ~"
5221 XXXIV  |                se morala, pa vasuješ in zavijaš kakor mačka na strehi." ~
5222 XXXII  |                sem pa le dobro, nobenih zavir ne bo več." ~"Molči, Jurko,
5223 VI     |                Pljuski, brat kočijaž je zaviral, brat strežaj strahoma trobil. ~"
5224 VIII   |          cesarskih gospodov bi nas rada zavirala." ~"Pljuskarica, glej jo,
5225 XIII   |                  zdaj, Nežek; ni nobene zavire več, kadar hočeš, pa prideva
5226 XI     |                Varčevati mora." ~"Da. A zavleci ga v krčmo, pa boš videl.
5227 XXXVIII|                 odnekod priklamal in se zavlekel v Trlepovo senico, pa ga
5228 XXIV   |                bila pretežka ali pa sta zavohala, kaj preti Stični." ~"Prav
5229 XXXII  |               nami ne bi bilo njega." ~"Zavoljno nas se je dal skoraj ubiti,
5230 XXXII  |               voznik do kraja pritegnil zavoro, da se je voz ustavil. Tudi
5231 XL     |               Pobijmo jih!" je ljudstvo zavpilo, ko so regnila samostanska
5232 II     |          povedala, kaj je bilo. ~"Če si zavračala Krtuco, je prav, samo pregrdo
5233 V      |          Paradajzar je hotel kuto čisto zavreči in prestopiti v protestantsko
5234 XXXIII |               Tudi vsa vojska je veselo zavrela. ~"Aha, Slabè je dobro opravil
5235 XVIII  |                  zmene spoloversko?" so zavreli. "S poti se spravi!" ~"Že
5236 XVII   |               ne more tako." ~Krtuca je zavreščala in jo na ves splav ubrala
5237 II     |                 te bilo škoda, če bi se zavrgla s Trlepovim." ~"Ali ste
5238 XX     |                Trlepi!" ga je Šentvidec zavrnil. ~"Kaj pa boste vi! Za vrata
5239 XXXIX  |                 ne verjamem," je vendar zazeblo tudi Trlepa. "Sicer pa le
5240 II     |         opravljivko Krtuco!" ~Krtuca je zazijala, a Neža je zavpila: ~"Kar
5241 XXI    |            klamal proti Malemu Gabru in zašaral v hraščino in smrečje nad
5242 XXI    |            Napil, napil! In v pijanosti zašel in na pomagaj sklical ljudi
5243 XXXII  |                 do Malega Gabra," si je zaželel Slabè. Misli so se pognale
5244 XXX    |                 za péto obesimo in grad zažgemo!" ~"Najpravše bi bilo!" ~"
5245 XII    |                 šel." ~Matevžek je tiho zažvižgal in se stisnil na klop za
5246 XXIII  |                pa Peter Simon, ki se je zbal klepetave babe in zatajil
5247 XXV    |          gosposko rvali mi, če so se je zbali že sami stiški menihi?"
5248 XL     |         naposled sami prav skopo delili zbegani samostanski družini. ~Menihom
5249 XX     |              mora povedati, kam ga žene zbegano srce. ~A Trlep je malo prej
5250 XV     |              gledal. ~"Pa le pustite mi zbeganost in ljubezen," je Linhart
5251 XXX    |                    Vojsko mož in fantov zberimo in po brata pojdimo!" je
5252 XXX    |               in naj se možje in fantje zbero ob potu v Sotesko in počakajo
5253 XX     |                če sonce posije, v senco zbeže," je pameten Šentvidec zapel,
5254 XXXIII |                 in stiški gospoščini se zbira črna vojska, da bi otela
5255 IV     |                 ki so jo sto in sto let zbirali pridni in učeni stiški menihi." ~"
5256 XL     |              menoj, kajne?" se je Buzet zbistril. ~"Ne bi dohajali vas,"
5257 XV     |                že boji tlačanov. ~"Aha, zbistrili so se, nočejo delati," jih
5258 XIV    |                maral: dekle ga hoče. Še zboli mi, če se ta zdraha kako
5259 XXXIV  |            cmera neumna? Kaj bi ga rada zbudila?" jo je pognal pred vežo,
5260 XXXII  |               hudega. Dajte vode, da ga zbudimo, v omotici ga ne kaže puščati." ~
5261 XXXI   |             Danes tri dni, še preden se zdani, pojdemo." ~Pred samostanom
5262 XXXIX  |              Bog, sem ti jaz takisto že zdavnaj. Le moli zame, tudi jaz
5263 V      |                prebito nevarna se mu je zdela vsaka takale urna vožnja. ~
5264 XVII   |                 pike ji nobeni ni treba zdirati z jezika, vse ti izklopoče,
5265 XXII   |           drugam. "Ali ni, da bi človek zdivjal?" je naposled udaril ob
5266 XXX    |                 ki so se mu izmikale od zdrahi s patrom opatom. "V Stično
5267 X      |                 zemljice dobil za svoje zdrave moči. In sem mu svetoval,
5268 X      |                 prinesel majoliko vina, zdravega in starega pridelka s Primskovega. ~
5269 XVII   |                 imajo polno hišo lepih, zdravih deklet, pridnih in močnih
5270 XVII   |                piti. "Francetu bo treba zdraviti bolno ljubezen, bistro glavo
5271 XX     |                 prvi povabili. ~"Dobro, zdravje, Francè – pij!" so mu napivali. ~"
5272 IV     |                 okoli pomgamo z menihom zdravnikom in z zdravili iz velike
5273 XXIII  |                 dolini je živo utripalo zdravo kmečko življenje. ~"Če stiški
5274 XVIII  |            hoste pred vasjo je po cesti zdrdrala opatova kočija in se, še
5275 IV     |              obrnil; v sivo brado mu je zdrknila debela solza. ~"Če je Boga
5276 XVI    |                 glejte, se mi kar v nič zdrobi, če se hči brž brž ne omoži." ~"
5277 XIII   |                 Če bi bila moški, bi te zdrobil v sončni prah!" ~Še je hotel
5278 XX     |             pritegoval. "Pater opat rad zdrsne mednje in tistile Poberè
5279 XXVIII |           kinknila na prsi. ~"Do Polone zdrsni," je brž poklical Matevžka, "
5280 VI     |                in vse vodé." ~Kočija je zdrsnila dalje, pa ne daleč. ~V cestnem
5281 XXXIX  |             vkup vsi." ~Trlepu so solze zdrsnile po licu; sklonil se je nad
5282 XXXVI  |         oblubili~Sdaj tu nizh ne vela, ~Ze∫ar v∫im ∫lavu da. ~Bridke
5283 X      |             vroče, pogovor se je krhal, zèh je hodil po njih; Nace je
5284 XXIII  |            menih je res le suha veja na zelenem drevesu življena." ~"E,"
5285 XL     |             graščak! O, da bi ga tristo zelenih! Kak neki bo? Pa saj vem:
5286 XXXVIII|            poiščite, take pijače ima iz zeli in medu, da vam naduha precej
5287 XVII   |                ga pasli s samim presnim zeljem in napajali s tolkovcem
5288 IV     |        zgodovinar menih Pavel Pucelj in zemljepisec menih Florjančič – bogoslovnih
5289 X      |                    Zdaj zdaj vstaneš, o zemljica naša, vstaneš in ga odpahneš,
5290 X      |                z očmi, kje bi kaj ljube zemljice dobil za svoje zdrave moči.
5291 X      |                  ki se z njimi in ljubo zemljico že toliko sto in sto let
5292 XXXVII |                 so se gospodu smilili. "Zemljiška gosposka bo prešla kakor
5293 VII    |             tudi oni trije potlej lahko zganejo." ~Trlep in sinovi so se
5294 XXXIX  |                s svojimi. ~Menihi so se zganili in pogledali opata, ki je
5295 VI     |              opat, ne zameriti, saj jih zganjam kakor piščeta, pa mi le
5296 XXV    |                kakor loviti in v krdelo zganjati smrdljive kozle, kakršni
5297 XXXVIII|              medu, da vam naduha precej zgine brez sledu in tiru." ~"E,
5298 XL     |                samostanska dragotina bi zginila v njegovo globoko malho. ~
5299 XVIII  |                 Gaber. Najprej je treba zgladiti zdraho, ki je nismo zakurili
5300 XX     |                nista videla tudi vidva. Zglasita se kaj posihmal. Cerkev
5301 VII    |                 blazino ovsenih plev za zglavje, a pod stropom so po stenah
5302 XXXVIII|              vse to, da se menihi ne bi zgledovali. I kajpak! Kakor da ne bi
5303 XIII   |             vprašal. ~"Vsa Stična bi se zgledovla, če bi takega očeta sina
5304 XXXVI  |                bijó zadnje ure. ~"Pa se zgódi volja božja!" je v svoji
5305 VI     |                sam Bog, tak čudež se je zgodil. Saj verjamete v čudeže,
5306 VII    |                priorjem; "a zakaj se ni zgodilo, ti, Trlep moj, res ne znam
5307 IV     |                 bilo letopisja – pisane zgodovine iz vsega sveta." ~"O, da.
5308 XV     |            mogočnost lastne osebe." ~"V zgodovini vendarle nastajajo dobe,
5309 XV     |                 ve vse." ~"Zdaj ti piše zgodovino naše dežele od ustvarjenja
5310 XXV    |            svetega pisma, iz ustnega in zgodovinskega izročila in iz razuma, ki
5311 X      |                da bi mu pomagali." ~"E, zgoj dolžnost krščanskega usmiljenja,
5312 XII    |                 je obletel." ~Postal je zgovoren, o samih strupih je govoril.~"
5313 XVII   |               ji je srečna misel, da bi zgovornega dobrovoljčka nekoliko izpeljevala
5314 XXI    |                vasi do vasi je postajal zgovornejši, hodil je bolj počasi, postajal
5315 XXVI   |                krajini so ju ustavljali zgovorni znanci. ~"Kam pa vidva?"
5316 XXXVIII|             zmagovalo," je pravila prav zgovorno. "Snoči sta privpila še
5317 XXII   |              moreš!" ~"O, prav kmalu jo zgrabim z obema rokama, če je le
5318 XXXVII |                in tujcu na vsaki krtini zgradili grad in mu potlej še šibo
5319 XVII   |              dejal, med ljudi moram, še zgrešili bi me sicer. Tako ti kolovratim
5320 XLI    |               gledal po svetu, ki se je zgrinjal okoli njega. ~"Teman mu
5321 XXXVII |                culo, vse črno se jih je zgrinjalo le v Mali Gaber, da bi se
5322 XXXV   |                 kar vse vem, bi se svet zgrizel in požrl." ~"Veš, na Primskovo
5323 XV     |                 smilijo šole, ki z njim zgubijo velikega prijatelja," je
5324 XI     |               ni bilo slišati, da se je zgubilo pismo, ki mu ga je bilo
5325 XXVIII |            velika sta, Trlepova sta, ne zgubita se ti. A če prideš do Soteske,
5326 XVII   |                  Ali se ti blede, zmenè zgubljeno?" ~"Nikar no, mora stiška,
5327 I      |                vejt shivi, le en majhen zhas terpi. ~Pei∫em od Shiti∫
5328 VII    |               Isvelizherja. Tiga visoku zhastyvrejdniga inu Bogajjezhiga mosha Tomasa
5329 XXIII  |                in drugačno, a kaj se bo zibalo v njej, še nihče ne ve prav." ~"
5330 XXIII  |                ostala pri njem. ~"In tu zibka stiškega samostana," je
5331 XXV    |                  ki so se vanj skrivale zidanice, bele lise, in si mižikale
5332 XXXVIII|         samostan, samostan? Da mu le ni zidin kaj razkrehnilo? Če jih
5333 X      |           nasmehnil širnim samostanskim zidinam, ki so se bleščale v mesečini. ~"
5334 XXIII  |               in z očmi mrknil po sivem zidovju starega župnišča. ~Kuralt
5335 XVIII  |            Gabru res bil velik praznik, zijal se je vse črno nabralo iz
5336 XXIX   |          zadosti drugih, malopridnih in zijalastih bab, ki so že zapisane peklu!~
5337 XXVI   |             nisem mogel plačati." ~"Da, zima in gosposka ne prizanašata." ~"
5338 XVII   |                podrobim vse koščice, če zineš kje in oznaniš, da sem te
5339 XX     |             puhali. ~"Še katero tako mi zini, pa ti raztolčem smrček!"
5340 XX     |                 tisto, no, kar je tačas zinila, pa bi bilo dobro. Pa je
5341 XXXIV  |                ima človek, ki je majhen zizal tri velike petke," je povedal
5342 XXXIII |                 se je graščaku nekoliko zjasnilo lice. ~"Nikogar ni, ki Trlepom
5343 XXXVI  |             pred tabernakelj in se tiho zjokal. Solze so kanile na roko
5344 XVII   |               naposled rekla in se spet zjokala. ~Da bi ju utešil, ji je
5345 XXXIV  |                 Ne vem," se je Matevžek zlagal in ne, ker res ni mogel
5346 II     |                In če bi bil ves svet in zlat, ga že zato ne bi marala,
5347 XXVII  |             Žarki zahajajočega sonca so zlatili beli pas mogočnega mestnega
5348 XL     |                 oči sta ga posebno boli zlatnina in srebrnina; še po opatovi
5349 IV     |               bi ga Mati božja varovala zlega dejanja. ~
5350 XV     |           bržkone skuja nevesti in spet zleze v kuto; Stične, saj ste
5351 XXXII  |                 Malega Gabra, so mu oči zlezle vkup, trdna omotica ga je
5352 XIV    |             preveč črnil Trlepovo hišo. Zlo, kolikor ga je kriv, je
5353 IX     |             izkopati, tja pojdem in sam zlodej me ne odžene, dokler se
5354 V      |       čebelarstvu je pisal; še pesmi je zložil celo kopo." ~"Samo bogoslovnega
5355 XI     |               Sto in trideset kmetov je zložilo potnino, vsi bi prišli nad
5356 X      |                 Soseske bi ti jo morale zložiti." ~"Prav zato sem prišel
5357 XXVII  |              hudega prizadeli in vendar zmagali." ~"Mladina se budi," je
5358 XV     |               vnemal, "ne odnehajmo, pa zmagamo!" ~"Tale naš Kumerdej,"
5359 XX     |                 kratka pot, kako jo bom zmagoval od tod. Spremi me malo,
5360 XXII   |               ščuval. "Kdor obupuje, ne zmaguje!" ~"Ali ni čudno, da sam
5361 XXX    |                   so prav bojeviti spet zmajevali z glavo. ~"Dan sem, dan
5362 XXXVIII|             Čandkove koče. Pater Tonček zmajuje, češ, ne vem, kaj bo." ~
5363 VIII   |                 kmet, ki ga je delopust zmamil med pivce. "Matevžek, zapoj
5364 XXVIII |                napletam zoper njega, bi zmanjkalo tudi mene." ~"Tako pa je
5365 XXXV   |                 prav: suša je, po vaseh zmanjkuje vode, paše ni, zemlja v
5366 XV     |               ki v njem živimo, je poln zmed," je Kumerdej govoril. "
5367 XXIV   |                 France že prosil. ~"Kar zmeljem, tudi presejem dobro. Zato
5368 XVIII  |                    Kdo vpraša kaj tebe, zmene spoloversko?" so zavreli. "
5369 XVII   |               tebe!" ~"Ali se ti blede, zmenè zgubljeno?" ~"Nikar no,
5370 X      |           nabirati." ~Postala sta in se zmenila, da že jutri po veliki maši
5371 XV     |               on sam." ~"Dijakov je res zmeraj manj." ~"To se že še popravi;
5372 IV     |              hvalili cesarja, ki je dal zmeriti in oceniti vso udelano zemljo,
5373 XX     |               Šentvida kodrčale v čudni zmesi. Ljubezen se je bóla s trlepovsko
5374 XVI    |             kmalu ne zglasi, se Neži še zmeša. Pa saj nemara se ji je
5375 XXXIII |             odločnost je graščaka čisto zmešala, nobene ni precej znal reči: ~"
5376 XV     |               Kar reci, da sem nekoliko zmešan, saj mi marsikdo pravi tako;
5377 XXXI   |            kmečka vojska?" ~"Velika, da zmlinči vso Sotesko in še kaj, če
5378 XXV    |         učenosti, če hočete sveto pismo zmoči in vsaj nekoliko razumeti." ~
5379 XXXIX  |          umaknemo kar precej?" se je že zmogel. ~"Narobe! Nihče ne sme
5380 I      |                Stične. Lepa misel ga je zmogla, da se je zadrevil še tja. ~"
5381 XXXVII |                zemlji. Ženska res dosti zmore, kaj prida pa sicer nikoli
5382 XXI    |                Pa le stojte, mene že ne zmorete." ~Začel je peti, a glas,
5383 XXXIX  |                in razgnala, je človeško zmotna in minljiva. In ni nas začudila,
5384 VII    |             opat, seje nove misli; tudi zmotne in neumne." ~Opat je molčal. ~"
5385 VII    |             Trlep in še ta in ta spozna zmoto, kolikor je je kriv, se
5386 V      |                samo dobri ljudje, ki so zmožni velike ljubezni, zadado
5387 VII    |               je povedal. Hrustom se je zmračil pogled. ~"Pater opat," je
5388 XV     |                 z velikani ob vratih in znamenje presvete Trojice, a tudi
5389 XX     |                že lahko vrnil." ~"Dosti znancev ima povsod. Poje, pije kje
5390 XXVI   |               so ju ustavljali zgovorni znanci. ~"Kam pa vidva?" so hoteli
5391 XIX    |              več mudilo: počival je pri znancih in si primakal suhi jezik,
5392 X      |             poklical zvon, stari, ljubi znanec. ~"Kam bo zdaj vse to?"
5393 I      |             Francè, tretji sin na daleč znanega Trlepa iz Malega Gabra,
5394 XV     |               in da bi s svojim velikim znanjem bolj koristil svetu, če
5395 XXXIX  |             odlikujejo "in studiis" – v znanostih. ~"Ne bodi grdo reči," je
5396 V      |              piljenje jezika mu je bilo znanstveno delo, čerpav je bil v naravoslovju
5397 XXV    |             Torej ste že doštudirali in znate vse?" se je Kuralt unašal. "
5398 XXII   |             ogreval. "Ali ne mi, ki jim znašamo davke, vse davke, prve in
5399 XXXIII |                  saj je res prav, da se znebi trmoglavega, upornega Slabeta. "
5400 XXIV   |          pohvala. ~"Vidim, ne boš je še zobal svoje soli," je počasi dejal
5401 XL     |              dva, tri dni pa je pokazal zobé. Kar na brž je spet sklical
5402 XIII   |                 si ženska!" je škrtal z zobmi. ~"Če bi bila moški, bi
5403 XXXI   |                 je res bilo treba tiste zoprne zdrahe s patrom opatom? "
5404 III    |           širokim in dolgim njivam same zoreče strni, ki se je ob mirnem
5405 X      |               sem, hodil tja, gledal po zorečem polju in tehtal trude in
5406 V      |                z roko in se zagledal po zorečih njivah. ~
5407 XXXVII |                 siva, je rdela in hitro zorela. ~"Medu je letos dosti,"
5408 X      |             moremo živeti, pretesno smo zrasli z njo." ~"Pravijo, da je
5409 XV     |               in ga je še hotela, ko je zraslo do vola." ~Kumerdej ga je
5410 XXXIII |           graščaka, sicer mu kmalu spet zraste greben!" ~Tako je vsa vojska
5411 XV     |                lepa, čista cvetka mogla zrasti v tem grdem, sprijenem času?" ~"
5412 X      |     prijateljevale in mu bistrile duha, zraven nje pa natlačeno polna lekarna
5413 XX     |                 kakor prašiča iz hleva? Zravnaj, kar si skrivil, prej ne
5414 XXIX   |           takile ponosljani kuti in naj zravnava, kar skrivijo preoblastni
5415 XV     |                 in poštenih vodnikov si zredi." ~"Hudo je, da gimnazija
5416 XXXVIII|                 čas, mislim, še ni tako zrel, da bi se že osipal."  "
5417 X      |                klasje, ki je rumenelo v zrelo rdečino, težkal klas sive
5418 XIII   |        neusmiljeno pridala. ~"Kaj?!" je zrojil. "Moj oče so mož, med meniškimi
5419 XV     |              pusti pisarni." ~"Zakaj si zvabil še Kuralta za seboj?" se
5420 VIII   |             miru ga pusti." ~"No, pa se zvadi še s temle vozatajem, ki
5421 XX     |                  samo zvem naj, da Nežo zvajate s kom drugim, pa pridem
5422 XXVII  |               vračal v mesto, so dijaki zvedeli, kaj preti njihovemu tovarišu,
5423 XL     |           maramo ga ne. To naj cesarski zvedó in svojim višjim povedó!" ~"
5424 X      |                je nastajal z migajočimi zvedzdami, je že pokojno v naročju
5425 VII    |         spremenjenim glasom. ~"Ne bo se zveličal, kdor sam ne skrbi za to." ~"
5426 VIII   |                bila vojščaka, pa sta se zveličala in sta svetnika," je še
5427 XXII   |            režal vate, rohni tudi ti in zvenči z goldinarji v žepču. Z
5428 V      |               je vse veke bil samostanu zvest prijatelj, pa mi je najbolj ..." ~
5429 XXVII  |        posmehovali. "Še lastno mater bi zvezal in izročil biričem, če bi
5430 XXVI   |            imeli pod seboj in jima roke zvezali na hrbtu. ~Polona, ki je
5431 XXVII  |                že ženo v mesto in da je zvezan in hudo raztepen in razkuzman ... ~
5432 XXI    |                 je čisto zaprla, nobene zvezde ni bilo zunaj. Steza, ki
5433 I      |                 ne morem odgnati." ~"O, zvezdo na pet rogljev si z ogljem
5434 XIV    |                 opat ne bi rad videl te zveze." ~"Kaj patru opatu mar,
5435 I      |              opat preveč ne upirala tej zvezi ... ~Take in še druge vesele
5436 XXXII  |                 ni več utegnil ponoviti zvijače: hud udarec je njega samega
5437 XV     |              tiščalo. Pisanje je potlej zvil in odnesel v škofijsko pisarnico. ~"
5438 VI     |               so si vsi štirje iz slame zvili povesem in z njimi odrgnili
5439 XX     |              odpeljali." ~"Trlep je res zvit in ubrisane glave, po meniški
5440 XVII   |               Stično in vso pot svedral zvite nakane, kako bo iz Marka
5441 XVII   |               nič povedal?" je Matevžek zvito primikal. ~"Nič," se ji
5442 XV     |          Pokaral ga vendar nihče ni, da zvitorepi za opatovim hrbtom; še prijazni
5443 XXXI   |                Novo Mesto. ~"Kaj vendar zvitorepite vsi vkup?" ga je še boljj
5444 XXVIII |         Slabetove domačije in, kakor bi zviška pal, stopil pred Polono. ~"
5445 XX     |                 bi najrajši vse za lase zvlekel v nebesa." ~"Hoj, unesel
5446 XX     |               lahko nosili, kar ste jim zvlekli s svojih pustih lazov." ~"
5447 XXI    |             čarovnice, so me omotile in zvodile, da se še geniti nisem upal
5448 XXXVIII|             zvoniku se je oglasila plat zvona. ~"Jezus ... potres ...!"
5449 III    |               storil ..." ~Kar ti jekne zvonec, ki mu je bilo samostance
5450 XXVIII |             Beži, beži – zakaj neki?" ~"Zvoni zato, da se dedci zbudijo
5451 X      |           zdravil ... ~Iz samostanskega zvonika ga je pozdravil in poklical
5452 XX     |          škrjanček je z neba še srebrno zvonil, v hosti so mu pritrkovali
5453 XLI    |              razhajalo. ~Vsi zvonovi so zvonili; njih glas se je odmikal,
5454 XV     |               leto sprejemal papeža. Še zvoniti mu ni dal! Če pa sam pride
5455 IV     |           praznikov in božjih potov, še zvonjenje proti toči." ~"Da, tlačani
5456 XXIII  |            veljave in postave – pravica zvrhoma meri le malopridnežu." ~"
5457 XXVI   |                 so, da se fanta poredno šalita. ~"I, kaj pa Slabè?" so
5458 XXVIII |               sem prišel," se je skušal šaliti. "Oče joka za njima kakor
5459 IV     |            trudnim, starčevskim korakom šaral v cerkev. "Da, vsaj med
5460 XX     |              meniški zemlji pa le ne bo šaril – stiška zemlja gre Stičanom!" ~
5461 XXXIV  |                 oklešček, da poženem to šavro!" ~"Bog ve, ali Ančka prav
5462 XXXII  |             omahnila za mizo. Potlej je ščeketala vanje, zakaj ga niso pustili,
5463 XXXVI  |                Toliko huje ga je potlej ščemelo, ko je začel bolj in bolj
5464 XX     |                 hosti so mu pritrkovali ščinkovci in strnadi. ~Francè spet
5465 XXVI   |         prevzetnost in da vaju odvadimo ščuvanja po tuji gospoščini!" je
5466 XXXV   |        Matevžkom, ki je drobencal proti Šentjuriju in Bratencam pod Primskovim. "
5467 XV     |             dvorišču, stolnica, nunska, šentpetrska in križanska cerkev, semenišče
5468 XX     |        odkrivali." ~"Še tehle gosposkih Šentvidcev se nihče ne bi znal tako
5469 XX     |                 malopridnic, kakršne so Šentvidke." ~"Kaj veš slabega o naših
5470 XX     |               molčali in oči umikali. ~"Šentviška dekleta so lahko lepe: če
5471 XVIII  |              stopili opat, dva patra in šentviški župnik Ignacij Sebastijan
5472 XX     |              Saj ne more do nje, toliko šentviških malharjev se gnete pred
5473 XXXIX  |                je ušlo staremu menihu, "šepasta je bila resnica, ki so jo
5474 X      |         domačijica naša," se je z njimi šepeče menil kakor z Bogom v cerkvi, "
5475 XLI    |                 pravičen in dober. Pred šest sto in petdesetimi leti
5476 XV     |            znanosti, ki se je skoraj po šestdesetletnem spanju spet predramila,
5477 XV     |            protestantskimi pisatelji iz šestnajstega stoletja se res ne morejo
5478 VIII   |                 glas mu je bil tenak in šibak, čisto ženski ali otroški –
5479 XXXVII |             obrodilo, da so se veje kar šibile." ~"Bog daj srečo menihom,"
5480 XXXVII |           zgradili grad in mu potlej še šibo namakali, da vas je z njo
5481 XXXV   |            vprašal, kar na ves splav je šinil proti domu, sinovi in Matevžek
5482 VI     |           utegnila zahvaliti, kočija je šinila dalje. ~"Kako veliko misel
5483 XXIX   |           stopil na cesto. ~Misli so mu šinile domov in na Pljusko, a v
5484 V      |                 hrznili v sončni dan in šinili skozi Vir proti veliki cesti.
5485 XV     |                  grmelo je in treskalo, šipe v oknih so šklepetale. ~"
5486 XV     |               Dosti prida jih ni, nauke širijo res kaj čudne." ~"Človeških
5487 V      |             marveč le, da bi se po njih širilo luteransko krivoverstvo." ~"
5488 XV     |               nove šole, ki bi utegnila širiti kake krive nauke. Novomeški
5489 X      |             najdete, pa če v daljavo in širjavo prehodite vso stiško gospoščino." ~"
5490 X      |               in se od milobe nasmehnil širnim samostanskim zidinam, ki
5491 VII    |                  v drugem kotu nasproti široki lončeni peči z dvema zapečkoma
5492 XXIII  |              tako je, in se zagledal po širokih travnikih pod Radohovo vasjo
5493 XL     |               vse cesarske komisije, ki širokohlačijo po samostanih, kakršen je
5494 X      |                ima že let in skrnina ga šiva – , pa sem se gredoč oglasil
5495 IX     |                 ves dan vas iščem kakor šivanko v senici." ~"V krčmi me
5496 XV     |               treskalo, šipe v oknih so šklepetale. ~"Kako neki je pri vladi
5497 XXXII  |                Molči, Jurko, ne govori, škodilo bi ti," ga je milo gledala. "
5498 XV     |             nepotrebna in ljudstvu samo škodljiva." ~"Sedanji čas, kakor je
5499 XV     |              dosti bi jih našel in bolj škodljivih in krivičnih." ~"Taka spotika
5500 IV     |         krivično bi bilo in za ljudstvo škodljivo, če bi se cesar priteknil
5501 XXXV   |              nadlegovala, ni nikjer nič škodovala. Oblasti naj se boji le
5502 V      |           Brigido, ki ga, kakor rajnega škofa Herberštajna, tako mikajo
5503 XXXVI  |               izmed nas," so verovali. "Škofija potrebuje še dosti svetnih
5504 XV     |                dobe." ~"Da, prenovljeni škofijski dvorec z arkadami – obokanimi
5505 IV     |            Bistri, klarise v Ljubljani, Škofji Loki in Mekinjah in pa dominikanke