Chapter

5506 XXV    |               Da," se je Kuralt drl, "k škofu pojdi, učeni pismar! Prav
5507 XII    |                dvomil, "morda je bil le škorpijon. " ~"Pik, tak ali tak, je
5508 XXI    |                je zgubila. Po drevju je škrabljalo, v vejevju se je otožno
5509 XVII   |                 jezik. ~"O ljubi rogati škrat," se je šalil, "da se jezil
5510 XXIII  |            slabo uro stegnil roko proti škrbinam starega višenjskega gradu
5511 XXXIV  |           zganil, pater mu je spet vode škropil v obraz; zdaj je vzdihnil: "
5512 XIII   |              zahvali, da si ženska!" je škrtal z zobmi. ~"Če bi bila moški,
5513 II     |              soseska. ~Misli so ji spet šle za Francetom ... Da, rada
5514 XVII   |               ko je prišel v Stično, je šlo že na poldne. Oči so mu
5515 VI     |                se je opat spet smehljal Šmarčevi iznajdljivosti. Le skrij
5516 XXIII  |               mislih sta molčala tja do Šmarja. ~"Prvi del stare Stične ..."
5517 XV     |               Trojice, a tudi cerkev na Šmarni gori in na Dobrovi." ~"In
5518 IV     |                morem." ~"V Stični so se šolali tudi skladatelj Jakob Petelin-Gallus,
5519 XV     |              deželi. Duhovni se upirajo šolam in ljudi plašijo z večnim
5520 IV     |             samostan ga je podpiral med šolanjem in ob izdajanju njegovih
5521 XXXIX  |             preženo, ker ne poučujejo v šoli, ne strežejo bolnikom in
5522 XV     |                ga nakoplje, kdor hodi v šolo." ~"Bojijo se pač nove šole,
5523 XXXIX  |               ki se je v posebni obleki šopiril ob vozniku in trobil na
5524 XVIII  |                in prašičke, pod velikim šotorom iz bukovih in gabrovih vej
5525 X      |               Vsi smo slabi, nikogar ne štej za slabšega, kakor si ti
5526 VI     |              jih, pater. Kdor ljubi, ne šteje." ~Opat se je spogledal
5527 VIII   |               denarja pa neki imajo, še šteti ga ne morejo več, le merijo
5528 IX     |                   Jurij Slabè, že blizu štiridesetih let, pa vendar še zmerom
5529 IV     |              Ignacij Fabiani, približno štiridesetleten gospod, ki je do zdaj molčal
5530 XVII   |                ti podkrižam, da me smeš štirinajst dni pred smrtjo za lase
5531 XXI    |               Ceste otimali Matevžka. ~"Štorkljež nerodni, skoraj ob stezi
5532 XX     |                  E, kar molčite, stiški štorovci," so jih Šentvidci devali
5533 XXI    |           oglašal čuk, iz trhle in suhe štorovine je tu, tam poobleščavalo
5534 X      |                 vse srce." ~"Kaj niste, štramljeti nerodni, nič postregli gospodu?"
5535 V      |       zasmehovali, češ, kaj se Slovenec štuli za učenika nemškega jezika." ~"
5536 XXXII  |                 vejevjem je pokljalo in šumotalo. ~Kar ti je ob prednjih
5537 XXXIV  |              pomagajte!" je Pljuskarica švignila pokoncu in skoraj na ves
5538 XXVI   |                 kosci, na kalu so vrele žabe, iz hoste je tulil čuk. ~
5539 XXVI   |               nikomur nisva storila nič žalega in – stiška sva." ~"Pa Trlepova.
5540 XXXIX  |              mogli slišati. Pater opat, žalil sem vas, zoprval sem vam.
5541 XIV    |               tudi povedala, kako mi je žalila očeta?" je Francè odgovoril
5542 XXXVII |             menihe, veš, bi sicer morda žalilo, če bi rajali mi, ko se
5543 XL     |              Bog menda ni tako. Če Boga žališ, te nihče ne prime za jezik;
5544 XXXIX  |            cesarjev ukaz." ~In jim je z žaljivim poudarkom bral neko na dolgo
5545 XXXVIII|               je včaraj ves dan tu neko žalost moril, kakor je hotel povedati,
5546 XIII   |              Nežo, tako je bil potrt in žalosten, ko se je vrnil domov. Hudo
5547 XXV    |            Primskovem je bila božja pot Žalostne Matere božje," se je Slabè
5548 XL     |                čez glavo. Nejevoljni in žalostni so se pripravili, da bi
5549 I      |               srcem, vrača pa se s prav žalostnim ... Neža se nekaj drži.
5550 XXXVII |                smejo več," je Trlep sam žaloval za njivami, ki si jih je
5551 XXXIV  |            korec čiste vode in tri prav žareče ogle. Ko je prinesla, je
5552 XXXIV  |               tudi tele tri ogle, ki so žareči potonili v nji." ~"Greh
5553 XXI    |                 samo oči, ki je iz njih žarelo, da se je kar bliskalo,"
5554 IV     |                le samostani zmerom bili žarišče prosvete in učenosti. Brez
5555 XXVII  |                 molčal in se smehljal. ~Žarki zahajajočega sonca so zlatili
5556 XXXIX  |                kočiji je po kotih molče ždelo troje, četvero gospodov,
5557 XXXIV  |           precej stopil za Pljuskarico. Žedela je na tnalu pred drvarnico
5558 XVII   |                pot ga ni več mikala, le žeja ga je trla kakor kanjo pod
5559 XXI    |                 daljo." ~"Saj lakote in žeje menda nisi trpel, kajne?" ~"
5560 XVIII  |               je France skrivaj naročil žejnemu pevčku, sam pa se je umaknil,
5561 XXXIV  |                rada, preden pojdem," je želela. ~"Matevžek, daj mi no tistle
5562 XXXVI  |           gospoščini in vsem, ki še kaj želijo, veli, naj neutegoma pridejo,
5563 X      |              vesel takih sinov!" ~"Vsem želim sreče, za vsakega posebej
5564 XXXIX  |               vzdihnil. "Ali morda tudi želite, da se vam umaknemo kar
5565 XXXVI  |                 menihi in preveč starih želj po samostanski zemlji se
5566 V      |                pestoval skrite misli in želje. ~"Kmalu se bo odločilo,"
5567 X      |                 Bog sta slišala njegove željé. ~"Zdaj zdaj vstaneš, o
5568 X      |              njim menila o svoji veliki želji. ~"Francè – Bog mu pomagaj,
5569 XXXVII |              svojo skrbjó, vsak s svojo željó. ~"Kakor je čas res neprikladen,"
5570 XXVIII |               jim takale vinska kislica želodec pregriznila." ~Krajinčani
5571 XXXIV  |           solzne oči. "Kaj se neki tako ženem, ko vendar vem, da ga ima
5572 XXVI   |                   Na oglede sva prišla, ženila bi se rada," se je Francè
5573 XXIX   |           človeka in ne pusti, da bi se ženili po svoji volji. "Vse to
5574 XIV    |              bodi, manjkalo se ti še bo ženinov!" ~"Nikogar ne maram, samo
5575 XXXVI  |                prav, že prav: možite in ženite se kakor vas je volja." ~"
5576 IV     |            gospoščine ne po svoji volji ženiti brez gosposkinega dovoljenja." ~
5577 XXVII  |                med dijake. Da Jeniča že ženo v mesto in da je zvezan
5578 XVI    |           samostanci se z vsem poželkom ženó za blodnimi nauki novega
5579 XX     |                 Kaj veš slabega o naših ženskah?" so Šentvidci poskočili. "
5580 XXXVII |             moči, kakor je je v drobnem ženskem srcu." ~"Saj res: patra
5581 IV     |            dosti je samostanov, posebno ženskih, ki zanje velja le de missa
5582 XXII   |                in zvenči z goldinarji v žepču. Z goldinarčki ne skopari,
5583 XVII   |            pravo. "Spanček je boljši ko žganček. Ali ne bi bilo pravše,
5584 XXXIV  |                 ne: spenec je bošlji ko žganec, do moči pomaga bolniku.
5585 V      |                 delali kakor učeni Ivan Žiga Popovič, ki je na Dunaju
5586 XXI    |                ob korenine, ki so kakor žile na stari roki preplezale
5587 XXI    |                in nogé?" ~"No, da si le živ in cel – strah že še prespiš?"
5588 VI     |              pater opat, kaj ne poznate živali? Zajček je, zajček." ~"Zajček,
5589 XL     |              kar je bilo kaj vredno. Še živežne potrebščine so naposled
5590 XV     |              veliko luč." ~"A že ti, ki živijo zdaj, bi mu jo morali!"
5591 IV     |                biti gosposki le delavna živina." ~"Če se cesar ne unese,
5592 XIX    |             blagoslovljena je nalašč za živinčad, v žrelo je porini kravi,
5593 XI     |              več dni se ti pijano dere, živinsko naceja in še druge napaja.
5594 X      |              jemal Franco in punčko, ki živita pri Prazniku, in se je zdaj
5595 IV     |              vita – da, da, lepo, mirno živiš le v samostanu." ~"Kdor
5596 XXIV   |                  stojkam ..." je veselo življala, mu drobencala po kolenih
5597 XXIII  |                 veja na zelenem drevesu življena." ~"E," je Linhart odmahnil, "
5598 XXXVIII|                 ne bi dramila z veselim življenjem. Anti staro gnezdo se je
5599 XIX    |           zdajle bi teklo vanj kakor po žlebu – ná, pa te poženo na pusto
5600 VII    |                  Predpeček, sklednik in žličnik, veža in stopnice na jispo,
5601 XX     |                je med vsemi bil najbolj žlobudrav. "Kar je iz Šentvida, ni
5602 XVIII  |                 se hudo pokori za tisto žlobudravost." ~"Brez muke ni moke,"
5603 XIX    |                je nalašč za živinčad, v žrelo je porini kravi, da jo požre,
5604 X      |                 in se ves iz vsega srca žrtvuje ljubezni do Boga in do bližjega ...?
5605 XXXV   |                Res je bilo tako. Krdela Žubinčanov in Témeničanov, ki so do
5606 XX     |              peli ponočujoči fantje, iz Žubine so se jim z ukanjem oglašali
5607 XXXIII |                  se je postavil Francè, žugnila mu pa nisva nobene, kaj
5608 X      |                polju in tehtal trude in žulje, ki se z njimi in ljubo
5609 XV     |                 dajte, dosti šol, vsaka župnija bi jih morala imeti po več,
5610 XV     |              čeprav je pobožen." ~"A za župnika kam v hribe ne pojde, poznam
5611 XV     |          Kumerdelj kimal, "povsod so mi župniki nagajali, češ, šol ni treba,
5612 XXIII  |                po sivem zidovju starega župnišča. ~Kuralt je trudno odmahnil
5613 X      |               so Turjačani v Soteski in Žužemperku in da pojde s pritožbo zoper
5614 IV     |            stopil na jezik." ~"Saj res, žužemperška in soteška gosposka bi jih
5615 XI     |                stiško, so prišli tudi v žužemperško in soteško gospoščino. ~
5616 XV     |                  Pred hišo je na ulicah žvižgal paglavec in z bosimi nogami
5617 XXIX   |            Soteski." ~Služabnik je tiho žvižgnil in počil s prsti. ~"Dosti