Chapter

  1 Mansarda|        kako sem zapuščen. Tako mi je, kakor da so vsi odšli in
  2 Mansarda|   sestrico pri sebi! Ali tudi ona je odšla in me pozabila. ~Stare
  3 Mansarda|   Sovražnost železniške čakalnice je nad predmeti. ~*** ~Dež. ~
  4 Mansarda|        Vsa sestarana in orumenela je ulica pod menoj, komaj še
  5 Mansarda|         drugo. ~Za nekim oknom se je zganila zavesa. Zelo malo
  6 Mansarda|           V nasprotnem podstrešju je prizidek kakor tu pri meni.
  7 Mansarda|         kakor tu pri meni. Najbrž je za onimi šipami človek,
  8 Mansarda|       nogah. Mogoče -- da, mogoče je celo že mrtev. Prav potiho
  9 Mansarda|        celo že mrtev. Prav potiho je umrl, da ni zbegal stvari
 10 Mansarda|          sprejeli medse. ~Prah ga je pokril, leta že mora sedeti
 11 Mansarda|        sedeti tako. In ves majhen je ter zgrbljen, kakor da se
 12 Mansarda|         ter zgrbljen, kakor da se je še po smrti staral naprej. ~
 13 Mansarda|      naprej. ~Malo, zelo malo jih je še, pomrli so že izvečine. ~
 14 Mansarda|        premakniti noge -- ~Ali to je vse tako žalostno, take
 15 Mansarda|          žalostno, take misli, in je zaradi tega, ker sem preveč
 16 Mansarda|     preveč sam. ~Tudi sestrica mi je rekla tako, ko sva bila
 17 Mansarda|        bila zadnjič skupaj. Rekla je: -- Ej, kdaj boste že veseli!
 18 Mansarda|           vedno pri vas. -- ~Tako je rekla in mi vzela glavo
 19 Mansarda|         glavo v naročje. Sedaj pa je nekje po svetu in me je
 20 Mansarda|           je nekje po svetu in me je pozabila. ~*** ~Mrak se
 21 Mansarda|           pozabila. ~*** ~Mrak se je sesedel, prižgati moram
 22 Mansarda|          zaslon svetilke. ~Marija je rekla, da je mnogo stvari,
 23 Mansarda|    svetilke. ~Marija je rekla, da je mnogo stvari, ki so dobre
 24 Mansarda|         do njih. ~Da me ima rada, je rekla, čeprav sem žalosten. ~
 25 Mansarda|           sem žalosten. ~Tudi Tju je rekla tako in Vana. ~Vana,
 26 Mansarda|            Vana, kako drobne roke je imela. Jokal sem se v njih. ~
 27 Mansarda|        liste božam. ~V nekem kotu je počil les. Sklonim se prédse
 28 Vrata   |       mene so. In starka, najbrže je radi mene gluha; da vse
 29 Vrata   |         gluha; da vse čujem, zato je gluha. ~Žena z dvorišča,
 30 Vrata   |            Žena z dvorišča, ki mi je dala sobo v najem, ni nič
 31 Vrata   |          mi, da so zabita. ~Čudno je živeti tako drug poleg drugega
 32 Vrata   |           rok ne vem. ~Sedajle si je morala zajeti koleno in
 33 Vrata   |     životom naprej. ~Pesek, pesek je izpral dež, je ponovila
 34 Vrata   |       Pesek, pesek je izpral dež, je ponovila že tretjič. ~Skušam
 35 Vrata   |           se umivala. ~Mati, mati je v črnem in se nikdar nič
 36 Vrata   |        Prastara mora biti. Mogoče je celo že umrla in se je le
 37 Vrata   |     Mogoče je celo že umrla in se je le pritajila, kakor da spi.
 38 Vrata   |         kakor da spi. Prav potiho je umrla, da mlada ne ve in
 39 Vrata   |       navzočnostjo. ~Pesek, pesek je izpral dež. ~Če ne poslušam
 40 Vrata   |          da poje. ~Na pokopališču je bila danes. Grobarju je
 41 Vrata   |           je bila danes. Grobarju je naročila, da obsuje zopet
 42 Vrata   |        zopet grob s peskom, ki ga je izpral dež. Ves čas že ponavlja
 43 Vrata   |   ponavlja, ker ve, kako zoprn mi je ta pogovor. ~Prepričati
 44 Vrata   |         Prepričati me hoče, da ga je imela rada. Ne verjamem
 45 Vrata   |       naglas zasmejal. ~Starka se je zbudila od mrtvih: ~Kaj? ~
 46 Vrata   |           Kaj? ~Takrat, v Italiji je bilo najlepše. Tik pred
 47 Vrata   |          tapetah. ~*** ~Pozvonilo je. Vsa vzhičena leti Hana
 48 Vrata   |          priskutnim smehom. ~Mala je prišla, Gina. Imeti mora
 49 Vrata   |        deset let in kakakor Hana, je njena mati vdova po oficirju. ~
 50 Vrata   |      kakor vojaka. Za praznike ji je kupila sabljo in čepico.
 51 Vrata   |         ljubosumen? ~Njen glas se je naenkrat izpremenil. Stara
 52 Vrata   |        naenkrat izpremenil. Stara je morala zaspati. Boji se
 53 Vrata   |           morala zaspati. Boji se je. Kadar zaspi, postane njen
 54 Vrata   |             Gina pripoveduje, kdo je bil zadnje dni v obiskih.
 55 Vrata   |           obiskih. Gospa Lebanova je bila in stari general je
 56 Vrata   |          je bila in stari general je prišel. Gospa Lebanova je
 57 Vrata   |         je prišel. Gospa Lebanova je imela nov plašč in -- ~Mala
 58 Vrata   |       imela nov plašč in -- ~Mala je zaječala. Kakor v spolni
 59 Vrata   |      zaječala. Kakor v spolni sli je zaječala. ~Kaj počenja z
 60 Vrata   |        pričnem enako: Tu sedim in je prasketanje ognja, mreža
 61 Vrata   |         navajam čevljarčka, ki se je pred kratkim skušal končati
 62 Vrata   |           ni imel vzroka. Vse dni je veselo žvižgal in smolil
 63 Vrata   |         rešili in vprašali zakaj, je bil ves zbegan in osramočen.
 64 Vrata   |       zbegan in osramočen. Mencal je z dlanmi in dejal, da je
 65 Vrata   |          je z dlanmi in dejal, da je bilo vse tako pusto, ko
 66 Vrata   |        bilo vse tako pusto, ko se je zbudil zjutraj. ~Dokazati
 67 Vrata   |       sploh ni vidnega vzroka. Da je pač nekje med nami smrt
 68 Vrata   |        Moja gospodinja z dvorišča je pravila, da so pred dnevi
 69 Vrata   |          Smejati sem se moral, ko je pravila, kako se je razburjal
 70 Vrata   |            ko je pravila, kako se je razburjal natakar. Dotični
 71 Vrata   |        razburjal natakar. Dotični je prišel in sedel v pozabljen
 72 Vrata   |           pozabljen kot. Zahteval je čašico črne in natakar je
 73 Vrata   |         je čašico črne in natakar je pravil, da ga je dlje časa
 74 Vrata   |          natakar je pravil, da ga je dlje časa opazoval, kako
 75 Vrata   |          dlje časa opazoval, kako je poslušal godbo. Potem, zgubil
 76 Vrata   |           godbo. Potem, zgubil ga je izpred oči in -- silno zahrbtno
 77 Vrata   |           in -- silno zahrbtno da je napravil! Menda so ravno
 78 Vrata   |      ravno hrupno ploskali, tedaj je prilil kavi strupa in se
 79 Vrata   |          stran. Neznansko ogorčen je bil natakar! ~Tudi o onem
 80 Vrata   |       trudne roke. V rahlih valih je pljuskala godba, usihala
 81 Vrata   |        Nihče ne čita več, vse jim je že znano. ~Iznenada je počil
 82 Vrata   |        jim je že znano. ~Iznenada je počil strel razcefral zrak
 83 Vrata   |          bogu, ni nevarno! Krogla je samo oškrnila kost, šok. ~
 84 Vrata   |       starca z glistasto roko, ki je ranjencu preje prvi močil
 85 Vrata   |        preje prvi močil glavo. Ko je izjavil zdravnik, da bodo
 86 Vrata   |         sprostile prsi in usta mu je spreletel -- zloben, satanski
 87 Vrata   |           ne bom. Čemu? ~Za vrati je vstal šum, zganila so se
 88 Vrata   |           pohotnim slikam. Visoka je, zravnan stas mora imeti,
 89 Vrata   |           dolgo ne vstane. Včeraj je bila zunaj in nisem čul,
 90 Vrata   |          zunaj in nisem čul, kdaj je prišla ponoči domov. Kaj
 91 Vrata   |      navadil njene bližine, da mi je ta misel neznosna. Nalašč
 92 Vrata   |         jo predramim. ~Zganila se je; preokrenila se je v postelji
 93 Vrata   |     Zganila se je; preokrenila se je v postelji in se zasmejala.
 94 Vrata   |   postelji in se zasmejala. Bdeča je bila in sedaj se smeje,
 95 Vrata   |           nerodno izdal. ~Sram me je. Sedaj misli, da sem zaljubljen.
 96 Vrata   |         med prsti. ~*** ~Že zopet je tukaj. Vsak dan prihaja.
 97 Vrata   |      našel zopet stari mir. Zunaj je sonce, sklanjam se čez okno
 98 Vrata   |       ubogi samotar! ~Kako smešno je, da zahtevamo takoj vsako
 99 Vrata   |       Uvidel sem, kako nespametno je, da prežim na vsako njeno
100 Vrata   |          korak, ko vendar vem, da je imela že druge in je vse
101 Vrata   |           da je imela že druge in je vse mogoče za njo. ~Lepo
102 Vrata   |          vse mogoče za njo. ~Lepo je; praznični so ljudje in
103 Vrata   |           tričetrt ure. Varala me je z nekim starcem. ~Vana --
104 Vrata   |     razburjal, razumem vse. ~Lepo je, če človek vse razume in
105 Vrata   |         more odpustiti, ali pusto je tako brez vsake iluzije.
106 Vrata   |           iluzije. Kakor bi umrl, je človek. ~Premišljam, če
107 Vrata   |         če bi šel ven. Dolgčas mi je nekako. ~*** ~Ne vzdržim
108 Vrata   |        mirno smo živeli, sedaj pa je prišel on in se zarinil
109 Vrata   |       more imeti rada! Ves mesnat je in željan, ona pa trudna,
110 Vrata   |          trudna, zamišljena. ~Ali je spregovorila, ali sem čul
111 Vrata   |        sem čul njeno misel? Rekla je: Zaradi tebe! ~Zmota mora
112 Vrata   |           to: radi tebe? Nesmisel je. ~Ali sedaj. -- Zopet. Popolnoma
113 Vrata   |   odgovori in se mi odpro oči, da je vse -- ~Opogumim se: ~Radi
114 Vrata   |         mene, Hana? ~Zasmejala se je, z vsem prešernim glasom
115 Vrata   |        zasmehuje me. ~Ne, prevara je bila, blaznost, kaj sploh
116 Vrata   |      Bojim se vedeti. ~*** ~Tukaj je in -- da, poljublja jo.
117 Vrata   |             da, poljublja jo. Nič je ni sram, v vsej moji prisotnosti
118 Vrata   |     skočila sta narazen. Stara se je morala vzdramiti. ~Da, zbudila
119 Vrata   |        vzdramiti. ~Da, zbudila se je. Dvignila je roko, senca
120 Vrata   |           zbudila se je. Dvignila je roko, senca štrlečih prstov
121 Vrata   |       roko, senca štrlečih prstov je šla skozi špranjo vrat. ~
122 Vrata   |      Ljubkujeta se, povsem prižet je k njej. ~Toplota njenih
123 Vrata   |          razločil -- potegnila ga je nase -- ~Hana, je zahropel,
124 Vrata   |    potegnila ga je nase -- ~Hana, je zahropel, mati! ~Vlačugarsko
125 Vrata   |   zahropel, mati! ~Vlačugarsko se je razsmejala: ~Naj vidi! Ali
126 Vrata   |     razsmejala: ~Naj vidi! Ali te je sram? ~Ob vratih klečim -- ~
127 Vrata   |        vratih klečim -- ~Kriknila je: ~Saj je mrtva, že zdavnaj
128 Vrata   |      klečim -- ~Kriknila je: ~Saj je mrtva, že zdavnaj je mrtva,
129 Vrata   |          Saj je mrtva, že zdavnaj je mrtva, samo dela se, da
130 Deklic  |  grajskega stolpa -- zelo zabavno je bilo. Ali so tudi žalostne
131 Deklic  |       njegova žena. Da pravzaprav je bolj žalostno tam. na gradu.
132 Deklic  |           tam nekje pod gorami da je mnogo sonca -- na vrat na
133 Deklic  |          potovala skozi gozd. Nor je grizel pred nama Brok v
134 Deklic  |           gozda. Majhen pastirček je pritekel čez plot, vrgel
135 Deklic  |       tako, hm -- da. Trava, lepa je. Še danes in jutri, ležala
136 Deklic  |         dvor in trosi kuram zrna, je starica Mara, mož na klopi
137 Deklic  |             Če še kaj slika? Kdaj je odšel iz Paiza in se skril
138 Deklic  |         veš, kako pride! Dve leti je bila pri meni, potem sva
139 Deklic  |           pišem. Hm. Make na vrtu je zelo ljubila. Neko leto
140 Deklic  |           zelo ljubila. Neko leto je zrasel eden, ki je imel
141 Deklic  |           leto je zrasel eden, ki je imel pisan cvet. Mnogo veselja
142 Deklic  |         pisan cvet. Mnogo veselja je imela ž njim. In zadnjič,
143 Deklic  |         njim. In zadnjič, zadnjič je pognala vrtnica, ki jo je
144 Deklic  |         je pognala vrtnica, ki jo je cepila ona. Vse lansko leto
145 Deklic  |      vejic, prepričan sem bil, da je usahnila, zadnjič pa je
146 Deklic  |           je usahnila, zadnjič pa je naenkrat odprla cvete. Poslal
147 Deklic  |         sem ji jih. Ali -- vse to je neumnost, tako mimogrede
148 Deklic  |       neumnost, tako mimogrede mi je padlo v glavo. O, zelo dobro
149 Deklic  |      Danes žari hosta v rdečem in je tiho. Včeraj je bila nemirna
150 Deklic  |         rdečem in je tiho. Včeraj je bila nemirna in še preje
151 Deklic  |       bila nemirna in še preje se je glasil kos v njej. In če
152 Deklic  |         se seznanil v Parizu. Bil je premožne rodbine in se je
153 Deklic  |         je premožne rodbine in se je proti volji staršev že v
154 Deklic  |         Življenje takrat v Parizu je bilo prijazno: ~montmartrski
155 Deklic  |     desnico: Gospoda, gospoda! Ko je bog ustvaril prvo ženo,
156 Deklic  |           bog ustvaril prvo ženo, je -- In punc smo imeli, punc:
157 Deklic  |      Alice! ~Najljubši od vseh mi je bil on, Franko. Sicer so
158 Deklic  |            On pa -- nekako truden je bil vedno. Sedela sva v
159 Deklic  |          ženske ni maral. Dvignil je "Pri miši" Georgette v naročje,
160 Deklic  |          otroci so, kakor otroci, je vedno dejal. Človek jih
161 Deklic  |          bi nanje. ~Naključilo se je, da sem se nekoč zatopil
162 Deklic  |      dekle: tiho in pst, bolan da je. Pred dvema tednoma že da
163 Deklic  |       Pred dvema tednoma že da ga je podrlo, zdravnik se ne spozna,
164 Deklic  |         mestni četrti. No, da, če je tako, je že bolje, da ne
165 Deklic  |       četrti. No, da, če je tako, je že bolje, da ne motim. Ali
166 Deklic  |       potem sem ga videl. Bog, ga je vzelo! Spomnim se, da je
167 Deklic  |          je vzelo! Spomnim se, da je bilo tistega dne zelo polno
168 Deklic  |           sonca v ateljeju. Sedel je nebogljen pred menoj in
169 Deklic  |        nebogljen pred menoj in če je spregovoril, je glas kar
170 Deklic  |       menoj in če je spregovoril, je glas kar letel od njega.
171 Deklic  |       letel od njega. Prijemal me je za roke in hitel pripovedovati
172 Deklic  |         stvari, da sem dvomil, če je že popolnoma pri sebi. Se
173 Deklic  |           Se spomniš, se spomniš, je pravil, da sem vedno sunjal
174 Deklic  |         hladna roka. Meniš li, da je greh taka misel, da bi se
175 Deklic  |      mogla maščevati? Mrtva slika je samo to, kar mi vnesemo
176 Deklic  |        zve Marija! Ubogo dekle se je toliko mučilo zame, do smrti
177 Deklic  |        užaljena, če bi vedela, da je nisem ubogal in sem se večkrat
178 Deklic  |           še ne prenese, slabotna je še, le v mraku se zgane.
179 Deklic  |         zgane. Najraje ponoči, ko je vse mirno, ko so samo misli
180 Deklic  |    pridržal dih. ~Marija, Marija, je dahnil Franko, se prižel
181 Deklic  |          k mojemu licu. ~Groza me je obšla. Planil sem kvišku,
182 Deklic  |           z roko čez čelo. Franko je ležal v blazinah kot majhen
183 Deklic  |           se zmislim, še danes me je groza, kako sem mu tiščal
184 Deklic  |           na cesti. Izredno vesel je bil in kakor prerojen. Tisoč
185 Deklic  |      kakor prerojen. Tisoč stvari je žlobudral in tisoč načrtov.
186 Deklic  |           in tisoč načrtov. Da jo je končno našel, ki jo je vedno
187 Deklic  |         jo je končno našel, ki jo je vedno iskal, Marijo. Vidiš,
188 Deklic  |       vedno iskal, Marijo. Vidiš, je rekel, in se milo smehljal,
189 Deklic  |           se milo smehljal, slika je res oživela. Stopila j iz
190 Deklic  |          vrt -- ej, dragi, včasih je tudi lepo življenje, tu
191 Deklic  |         lepo življenje, tu in tam je tudi lepo. ~Kdaj pa si jo
192 Deklic  |        sem jo slikal in -- sedela je tako trudna pred menoj v
193 Deklic  |            Zbolel sem, stregla mi je. Sicer pa, saj sem dejal:
194 Deklic  |            saj sem dejal: zganila je trepalnice, premaknila se
195 Deklic  |         trepalnice, premaknila se je, stopila iz okvirja. ~Čez
196 Deklic  |      stopila iz okvirja. ~Čez dni je bil zopet mrk, komaj ga
197 Deklic  |           bil zopet mrk, komaj ga je bilo spoznati. Prijel me
198 Deklic  |          bilo spoznati. Prijel me je za roko, nujno potegnil
199 Deklic  |          potegnil k sliki: ~Danes je bila pri meni neka žena,
200 Deklic  |     hodnika, če jo poznaš. Hotela je videti novo sliko. In je
201 Deklic  |          je videti novo sliko. In je rekla nekaj čudnega, zelo
202 Deklic  |       čudnega, zelo nekaj čudnega je rekla. Gledala je sliko
203 Deklic  |         čudnega je rekla. Gledala je sliko ter si brisala solze: ~
204 Deklic  |           te slike vidim. Podobna je na las moji mali. Drugim
205 Deklic  |      svetega Michela, prostitutka je, in me zelo prezirajo radi
206 Deklic  |         to pripoveduje. Hm. Da ji je podobna tista prostitutka?
207 Deklic  |      mogla biti podobna? ~Čez čas je bilo še hujše ž njim, vedno
208 Deklic  |      hujše ž njim, vedno temnejši je postajal. In bližal se je
209 Deklic  |         je postajal. In bližal se je določeni dan, ko je imel
210 Deklic  |     bližal se je določeni dan, ko je imel odpotovati z Marijo. ~
211 Deklic  | odpotovati z Marijo. ~Povabil nas je prijatelje v svoj atelje
212 Deklic  |          bohemska družina. Marija je gospodinjila. Imeli smo
213 Deklic  |         ženske, muziko, ali stvar je bila bolj pogreb kot veselje.
214 Deklic  |        pogreb kot veselje. In kar je bilo najlepše, njega ni
215 Deklic  |       bilo. Že pred dvema dnevoma je odšel z Žalostno Madono
216 Deklic  |         do tedaj ni vrnil. Mariji je naročil, da pripravi vse,
217 Deklic  |            in se izgubil. Sam bog je vedel, kaj je bilo ž njim! ~
218 Deklic  |    izgubil. Sam bog je vedel, kaj je bilo ž njim! ~Čakali smo
219 Deklic  |          ure, nikogar. Pogovor se je zatikal -- uboga Marija!
220 Deklic  |    zatikal -- uboga Marija! Ždela je v svojem kotu, strmela z
221 Deklic  |        koraki, stopinje -- obstal je na pragu, se zadregasto
222 Deklic  |      smehljal, potem -- zviška ga je podrlo v tla in stene so
223 Deklic  |          vlačuga -- -- ~Tedaj nam je vzšlo: njena preteklost!
224 Deklic  |         mogel preko. ~Opotekla se je, zatipala k izhodu. Omahnila,
225 Deklic  |           viršnu jun -- -- ~Stala je pribita ob zid, zlogovala
226 Deklic  |           hul -- -- ~**** ~Franko je vztrepetal v konvulziji,
227 Deklic  | vztrepetal v konvulziji, zakričal je, kot zveneč oblok se je
228 Deklic  |           je, kot zveneč oblok se je razpel čez dolino: ~Su sur
229 Deklic  |       talviršnu jun -- -- ~Skočil je kvišku, zbežal v mrak. Čez
230 Deklic  |       travnika črno senco: nihala je globoko k tlom in se tolkla
231 Deklic  |        dvorišče teče Brok, Fronču je padla pipa iz ust, v mestu
232 Deklic  |      svoje lopovščine. ~Franko mi je povedal vse. Po tistem slavju
233 Deklic  |            Vzela sta se. In dolgo je bilo dobro, dolgo -- ali
234 Deklic  |      dobro, dolgo -- ali potem se je iznova pričelo. ~Vedel ni
235 Deklic  |     ničesar o njej, upiralo se mu je, da bi jo spraševal, in
236 Deklic  |          ne ve ničesar, mogoče da je bila svetnica. ~Ko so mu
237 Deklic  |           prvič vstale misli, jih je zadavil. Ali prišle so zopet
238 Deklic  |         so zopet in zopet. Zbežal je iz mesta, kupil ta grad,
239 Deklic  |           vse dneve po gozdih. Že je mislil, da je dobro, vse
240 Deklic  |          gozdih. Že je mislil, da je dobro, vse je bilo pokojno --
241 Deklic  |          mislil, da je dobro, vse je bilo pokojno -- sredi noči
242 Deklic  |          pokojno -- sredi noči jo je vrgel iz spanja, zahteval,
243 Deklic  |          pove. In potem, potem se je nadaljevalo, dan za dnem,
244 Deklic  |         za dnem, dve leti. Hlapce je zbral delavce, ojemal jih
245 Deklic  |          rotil, naj mu povedo, če je vlačuga. Oglarja je ustavil
246 Deklic  |            če je vlačuga. Oglarja je ustavil v gozdu: Oče, žena
247 Deklic  |        ustavil v gozdu: Oče, žena je tako in tako, povej mi,
248 Deklic  |          Nista zdržala več. Odšla je. Sedaj -- sedaj -- -- Košnjo
249 Deklic  |            Tisto o vrtnici, ki jo je cepila ona, je res zelo
250 Deklic  |     vrtnici, ki jo je cepila ona, je res zelo čudno. Sicer pa
251 Deklic  |       zelo čudno. Sicer pa ji jih je poslal, poslal ji jih je. ~
252 Deklic  |          je poslal, poslal ji jih je. ~Pred kratkim me je vprašal,
253 Deklic  |          jih je. ~Pred kratkim me je vprašal, kaj pravim k temu,
254 Deklic  |      Miška bo pogledala -- takrat je bil še mlado žrebe, ko je
255 Deklic  |         je bil še mlado žrebe, ko je odhajala. Spomnim se, kako
256 Deklic  |     odhajala. Spomnim se, kako se je vedno prestrašila, če je
257 Deklic  |          je vedno prestrašila, če je iznenada poskočil. Kratkočasno
258 Deklic  |    iznenada poskočil. Kratkočasno je bilo. ~*** ~Pošto sem dobil.
259 Deklic  |          lepa jesen in oni dan da je opazil na Slatni že prvega
260 Deklic  |         da pride zopet poletje in je tam pri njih mnogo sonca.~ ~