Chapter

 1 Mansarda|       brezbarvni se spenjajo čez njega dnevi, mu na večer
 2 Vrata   |      na divanu in ga čakala. Čez strop nad menoj so bile
 3 Vrata   |  Zunaj je sonce, sklanjam se čez okno in pravim: ubogi samotar! ~
 4 Deklic  | Majhen pastirček je pritekel čez plot, vrgel sem ga kvišku,
 5 Deklic  |     Tista žena tam, ki stopa čez dvor in trosi kuram zrna,
 6 Deklic  |    stran od tod ter se vrnil čez dvajset let, še vedno bi
 7 Deklic  |   zopet, oglasini se zopet. ~Čez par dni potem sem ga videl.
 8 Deklic  |   Zdrznil sem se, šel z roko čez čelo. Franko je ležal v
 9 Deklic  |     v tistem hipu zadaviti. ~Čez čas nato sem ga srečal na
10 Deklic  |     je, stopila iz okvirja. ~Čez dni je bil zopet mrk, komaj
11 Deklic  |      bi mogla biti podobna? ~Čez čas je bilo še hujše ž njim,
12 Deklic  |    zveneč oblok se je razpel čez dolino: ~Su sur tou ru jala,
13 Deklic  |    je kvišku, zbežal v mrak. Čez čas sem razločil v dolini
14 Deklic  |   sedajle se začenja teater. Čez dvorišče teče Brok, Fronču