Chapter

 1 Mansarda|      mi je rekla tako, ko sva bila zadnjič skupaj. Rekla je: --
 2 Vrata   |      poje. ~Na pokopališču je bila danes. Grobarju je naročila,
 3 Vrata   |    obiskih. Gospa Lebanova je bila in stari general je prišel.
 4 Vrata   |    dolgo ne vstane. Včeraj je bila zunaj in nisem čul, kdaj
 5 Vrata   |     in se zasmejala. Bdeča je bila in sedaj se smeje, da sem
 6 Vrata   | zasmehuje me. ~Ne, prevara je bila, blaznost, kaj sploh ve
 7 Deklic  |       kako pride! Dve leti je bila pri meni, potem sva se ločila.
 8 Deklic  |  rdečem in je tiho. Včeraj je bila nemirna in še preje se je
 9 Deklic  |   vedno sunjal o sliki, ki bi bila tako popolna, da bi jo poklical
10 Deklic  |      mučilo zame, do smrti bi bila užaljena, če bi vedela,
11 Deklic  |   potegnil k sliki: ~Danes je bila pri meni neka žena, madam
12 Deklic  |  ženske, muziko, ali stvar je bila bolj pogreb kot veselje.
13 Deklic  |      ve ničesar, mogoče da je bila svetnica. ~Ko so mu prvič
14 Deklic  |    par dni na grad. Nikdar ni bila posebno pri zdravju. In