Chapter

 1 Mansarda|   spenjajo čez njega dnevi, mu na večer ugašajo pri nogah.
 2 Vrata   |     vsakemu zavidamo, ki se mu posreči. Nevoščljivi smo;
 3 Vrata   |    onem bom povedal, ki sem mu bil sam priča. To ni bilo
 4 Vrata   |   samomorilca rešili, so se mu sprostile prsi in usta mu
 5 Vrata   |   mu sprostile prsi in usta mu je spreletel -- zloben,
 6 Deklic  |   solze. Miško, zakliče, pa mu zahriplje glas in se mora
 7 Deklic  |  Naj ne skrbim zanj, ona da mu streže. ~Ogledal sem si
 8 Deklic  | danes me je groza, kako sem mu tiščal usta. Zdi se mi,
 9 Deklic  |    rame staremu vrtnarju in mu zakričim v uho: Sedajle
10 Deklic  |  ničesar o njej, upiralo se mu je, da bi jo spraševal,
11 Deklic  |    je bila svetnica. ~Ko so mu prvič vstale misli, jih
12 Deklic  |    ojemal jih in rotil, naj mu povedo, če je vlačuga. Oglarja