Chapter

 1 Mansarda|    naprej. ~Malo, zelo malo jih je še, pomrli so že izvečine. ~
 2 Vrata   |     imajo slabo vest in sem jih zalotil na zločinski misli. ~
 3 Vrata   |   se natančno spominjam, da jih v začetku, ko sem se tu
 4 Vrata   |     vrata? Toda potem -- če jih ni -- če -- ~Bojim se vedeti. ~*** ~
 5 Deklic  |   tudi žalostne reči, ki se jih spominjam, recimo Franko
 6 Deklic  | odprla cvete. Poslal sem ji jih. Ali -- vse to je neumnost,
 7 Deklic  |   tu okoli. Če se mi zazdi, jih pogledam in pravim: tam
 8 Deklic  |      je vedno dejal. Človek jih poboža, veselje ima ž njimi,
 9 Deklic  |   so mu prvič vstale misli, jih je zadavil. Ali prišle so
10 Deklic  |    je zbral delavce, ojemal jih in rotil, naj mu povedo,
11 Deklic  |     zelo čudno. Sicer pa ji jih je poslal, poslal ji jih
12 Deklic  |    jih je poslal, poslal ji jih je. ~Pred kratkim me je