Chapter

  1 Mansarda|         zapuščen. Tako mi je, kakor da so vsi odšli in me pozabili
  2 Mansarda|             tu nekje v podstrešju. ~Da bi imel vsaj sestrico pri
  3 Mansarda|        ugašajo pri nogah. Mogoče -- da, mogoče je celo že mrtev.
  4 Mansarda|         mrtev. Prav potiho je umrl, da ni zbegal stvari krog sebe
  5 Mansarda|       majhen je ter zgrbljen, kakor da se je še po smrti staral
  6 Mansarda|         svetilke. ~Marija je rekla, da je mnogo stvari, ki so dobre
  7 Mansarda|          dobre in se nam smehljajo; da smo samo malo sestrašeni
  8 Mansarda|          pravega zaupanja do njih. ~Da me ima rada, je rekla, čeprav
  9 Vrata   |         najbrže je radi mene gluha; da vse čujem, zato je gluha. ~
 10 Vrata   |            v najem, ni nič omenila, da še kdo stanuje poleg mene.
 11 Vrata   |             ni kljuke in zdi se mi, da so zabita. ~Čudno je živeti
 12 Vrata   |             biti; nikdar ne slišim, da bi se umivala. ~Mati, mati
 13 Vrata   |           se je le pritajila, kakor da spi. Prav potiho je umrla,
 14 Vrata   |          spi. Prav potiho je umrla, da mlada ne ve in jo more še
 15 Vrata   |          poslušam besed, se mi zdi, da poje. ~Na pokopališču je
 16 Vrata   |        danes. Grobarju je naročila, da obsuje zopet grob s peskom,
 17 Vrata   |       pogovor. ~Prepričati me hoče, da ga je imela rada. Ne verjamem
 18 Vrata   |            spomine. Tudi starka ve, da laže, ter jo posluša z napeto
 19 Vrata   |           Potrebne so jima te laži, da se moreta mučiti. ~Roka
 20 Vrata   |      podstrešju, prepričan sem bil, da sem jim končno utekel, sedaj
 21 Vrata   |           muči s to igro? Ali hoče, da postanem ljubosumen? ~Njen
 22 Vrata   |             smeje, kakor bi vedela, da poslušam in me muči radovednost. ~
 23 Vrata   |       čeprav sem še vselej sklenil, da ne pričnem nikdar več. Vsi
 24 Vrata   |             Najprvo hočem dokazati, da samomorom ni vzrok nesrečna
 25 Vrata   | brezposelnost in tako dalje, temveč da nastopi želja po smrti v
 26 Vrata   |        Mencal je z dlanmi in dejal, da je bilo vse tako pusto,
 27 Vrata   |           zjutraj. ~Dokazati hočem, da samomorom sploh ni vidnega
 28 Vrata   |            sploh ni vidnega vzroka. Da je pač nekje med nami smrt
 29 Vrata   |         Spogledovali se bodo, kakor da imajo slabo vest in sem
 30 Vrata   |        zalotil na zločinski misli. ~Da, povejmo si naravnost, vsak
 31 Vrata   |        naravnost, vsak misli na to, da bi se splazil proč, in vsakemu
 32 Vrata   |             zavistnimi očmi pazimo, da se kdo ne odstrani, in če
 33 Vrata   |   gospodinja z dvorišča je pravila, da so pred dnevi pobrali nekoga
 34 Vrata   |          črne in natakar je pravil, da ga je dlje časa opazoval,
 35 Vrata   |            oči in -- silno zahrbtno da je napravil! Menda so ravno
 36 Vrata   |             Ko je izjavil zdravnik, da bodo samomorilca rešili,
 37 Vrata   |              rečem, in zapiram oči, da jo boljše vidim. ~Danes
 38 Vrata   |         tako navadil njene bližine, da mi je ta misel neznosna.
 39 Vrata   |             sobi in premikam stole, da jo predramim. ~Zganila se
 40 Vrata   |             bila in sedaj se smeje, da sem se tako nerodno izdal. ~
 41 Vrata   |            Sram me je. Sedaj misli, da sem zaljubljen. Ne zmenim
 42 Vrata   |           samotar! ~Kako smešno je, da zahtevamo takoj vsako ženo
 43 Vrata   |            sem, kako nespametno je, da prežim na vsako njeno kretnjo
 44 Vrata   |          vsak korak, ko vendar vem, da je imela že druge in je
 45 Vrata   |          stopiti mednje. ~Čudim se, da Hane ni pri oknu. Prvič
 46 Vrata   |             oknu. Prvič se spomnim, da premotrim pročelje naše
 47 Vrata   |      pročelje naše hiše, in opazim, da poleg mene ni nobenega okna. ~
 48 Vrata   |       stanovati! ~Tudi se domislim, da še nikdar nisem vprašal
 49 Vrata   |        odgovori in se mi odpro oči, da je vse -- ~Opogumim se: ~
 50 Vrata   |             meni. Kako more vedeti, da jo imam rad! ~Ali so sploh
 51 Vrata   |        Sedaj se natančno spominjam, da jih v začetku, ko sem se
 52 Vrata   |        vedeti. ~*** ~Tukaj je in -- da, poljublja jo. Nič je ni
 53 Vrata   |            se je morala vzdramiti. ~Da, zbudila se je. Dvignila
 54 Vrata   |             je mrtva, samo dela se, da živi! ~Tišina, potem --
 55 Deklic  |             Franko in njegova žena. Da pravzaprav je bolj žalostno
 56 Deklic  |         nekoč pa majhno pismo, vabi da me na svoj grad, tam nekje
 57 Deklic  |          grad, tam nekje pod gorami da je mnogo sonca -- na vrat
 58 Deklic  |             tleh. Tako, tako, hm -- da. Trava, lepa je. Še danes
 59 Deklic  |           Ne, slikam ne več. Meniš, da bi s to roko še mogel? --
 60 Deklic  |           vejic, prepričan sem bil, da je usahnila, zadnjič pa
 61 Deklic  |            prisotnosti, mirno čaka, da ga zopet pogledam. In če
 62 Deklic  |            in nič ne očital. ~Hm -- da. Da, da. ~Tu sediva. Večer. ~*** ~
 63 Deklic  |           nič ne očital. ~Hm -- da. Da, da. ~Tu sediva. Večer. ~*** ~
 64 Deklic  |           ne očital. ~Hm -- da. Da, da. ~Tu sediva. Večer. ~*** ~
 65 Deklic  |             ž njimi, ali računal ni da bi nanje. ~Naključilo se
 66 Deklic  |           nanje. ~Naključilo se je, da sem se nekoč zatopil v delo
 67 Deklic  |           dekle: tiho in pst, bolan da je. Pred dvema tednoma že
 68 Deklic  |           je. Pred dvema tednoma že da ga je podrlo, zdravnik se
 69 Deklic  |           spozna, živci menda. Miru da potrebuje, miru in miru.
 70 Deklic  |             Naj ne skrbim zanj, ona da mu streže. ~Ogledal sem
 71 Deklic  |            v vsi mestni četrti. No, da, če je tako, je že bolje,
 72 Deklic  |            če je tako, je že bolje, da ne motim. Ali jutri se oglasim
 73 Deklic  |            ga je vzelo! Spomnim se, da je bilo tistega dne zelo
 74 Deklic  |      pripovedovati konfuzne stvari, da sem dvomil, če je že popolnoma
 75 Deklic  |              se spomniš, je pravil, da sem vedno sunjal o sliki,
 76 Deklic  |            ki bi bila tako popolna, da bi jo poklical in bi stopila
 77 Deklic  |           in bi stopila iz okvirja. Da bi oživela. Marija, bi rekel,
 78 Deklic  |              hladna roka. Meniš li, da je greh taka misel, da bi
 79 Deklic  |              da je greh taka misel, da bi se mogla maščevati? Mrtva
 80 Deklic  |          povedal. In vse se mi zdi, da sem že na cilju, vse. Nikar
 81 Deklic  |         cilju, vse. Nikar ne misli, da sem vedno ležal, o ne, ne,
 82 Deklic  |           ob sveči. Ali tiho, tiho, da ne zve Marija! Ubogo dekle
 83 Deklic  |             užaljena, če bi vedela, da je nisem ubogal in sem se
 84 Deklic  |           jo, ali polahko, polahko, da se ne prestraši. Tako. In
 85 Deklic  |      slikana tako čudovito naravno, da sem pridržal dih. ~Marija,
 86 Deklic  |             tiščal usta. Zdi se mi, da bi ga bil zmožen v tistem
 87 Deklic  |         žlobudral in tisoč načrtov. Da jo je končno našel, ki jo
 88 Deklic  |             jo že prej kdaj videl? ~Da, da. Ali sedaj sem jo slikal
 89 Deklic  |            že prej kdaj videl? ~Da, da. Ali sedaj sem jo slikal
 90 Deklic  |         čemu mi to pripoveduje. Hm. Da ji je podobna tista prostitutka?
 91 Deklic  |           vrnil. Mariji je naročil, da pripravi vse, in se izgubil.
 92 Deklic  |        teater. ~Veselje imam s tem, da to mislim. Potrkam na rame
 93 Deklic  |            ko vidi z mojega obraza, da to ni nič hudega, se uslužno
 94 Deklic  |             njej, upiralo se mu je, da bi jo spraševal, in sama
 95 Deklic  |          sama ni povedala. Še danes da ne ve ničesar, mogoče da
 96 Deklic  |            da ne ve ničesar, mogoče da je bila svetnica. ~Ko so
 97 Deklic  |            po gozdih. Že je mislil, da je dobro, vse je bilo pokojno --
 98 Deklic  |          vrgel iz spanja, zahteval, da pove. In potem, potem se
 99 Deklic  |         vprašal, kaj pravim k temu, da bi jo povabil za par dni
100 Deklic  |         Pošto sem dobil. To in ono, da me ne morejo več dalje pogrešati
101 Deklic  |        pismo od Franka. Sporoča mi, da se obeta lepa jesen in oni
102 Deklic  |         obeta lepa jesen in oni dan da je opazil na Slatni že prvega
103 Deklic  |          prvega jelena. ~Pozdravlja da me tudi njegova žena. ~In
104 Deklic  |           me tudi njegova žena. ~In da ne pozabim, da pride zopet
105 Deklic  |            žena. ~In da ne pozabim, da pride zopet poletje in je