Chapter

 1 Mansarda|            in me pozabili tu nekje v podstrešju. ~Da bi imel
 2 Mansarda|            mora biti še po hišah. ~V nasprotnem podstrešju je
 3 Mansarda|         ropot in mi zadavil korak. V težkih skladih bo obvisel
 4 Mansarda|            rekla in mi vzela glavo v naročje. Sedaj pa je nekje
 5 Mansarda|        roke je imela. Jokal sem se v njih. ~Sedaj sem sam. Tu
 6 Mansarda|         več. ~Mlečne liste božam. ~V nekem kotu je počil les.
 7 Vrata   |       dvorišča, ki mi je dala sobo v najem, ni nič omenila, da
 8 Vrata   |            kdo stanuje poleg mene. V vratih ni kljuke in zdi
 9 Vrata   |            umivala. ~Mati, mati je v črnem in se nikdar nič ne
10 Vrata   |        vedno znova. Čim bolj se ji v mislih upiram, s tem večjo
11 Vrata   |          od mrtvih: ~Kaj? ~Takrat, v Italiji je bilo najlepše.
12 Vrata   |          tako sem odpotovala sama. V nekem penzionu sem potem
13 Vrata   |           Celo večnost že tičim tu v tem podstrešju, prepričan
14 Vrata   |           so iz ulice in mi segajo v misli. ~Zakaj ne morem biti
15 Vrata   |            hodnik, utaplja došleca v svojem smehu. Vsakega pozdravi
16 Vrata   | pripoveduje, kdo je bil zadnje dni v obiskih. Gospa Lebanova
17 Vrata   |            Mala je zaječala. Kakor v spolni sli je zaječala. ~
18 Vrata   |       otrokom? Kaj -- Kri mi udari v obraz, čisto na vrata tiščim
19 Vrata   |         sem. Vstanem in se stisnem v svoj kot. Nikdar več nočem
20 Vrata   |           vedno ne morem premagati v sebi nagnjenja do literature,
21 Vrata   |          da nastopi želja po smrti v večini slučajev primarno
22 Vrata   |        pred kratkim skušal končati v naši hiši in ki pri milem
23 Vrata   |          pred dnevi pobrali nekoga v kavarni na oglu naše ulice.
24 Vrata   |         Dotični je prišel in sedel v pozabljen kot. Zahteval
25 Vrata   |          bilo pri nas zunaj, ampak v nekem lokalu v notrannjem
26 Vrata   |        zunaj, ampak v nekem lokalu v notrannjem mestu in še tiste
27 Vrata   |          so bile tam, trudne roke. V rahlih valih je pljuskala
28 Vrata   |      kaminu pozabi cigareto, strmi v zrak. Nekdo dvigne časopis,
29 Vrata   |         počil strel razcefral zrak v cunje. Zaposleni, prehitevajoči
30 Vrata   |          peči zopet do okna. ~*** ~V postelji sedim in si skušam
31 Vrata   |          čeprav nisem več prisoten v nji. ~Danes dolgo ne vstane.
32 Vrata   |           se je; preokrenila se je v postelji in se zasmejala.
33 Vrata   |            ženo zase, ki se pojavi v naši bližini! Uvidel sem,
34 Vrata   |          se: njena soba nima okna! V takem prostoru vendar ni
35 Vrata   |         natančno spominjam, da jih v začetku, ko sem se tu nastanil,
36 Vrata   |      poljublja jo. Nič je ni sram, v vsej moji prisotnosti se
37 Vrata   |         poljubovati. Zmotil sem se v njej: Marija, Lija, Vana! ~
38 Vrata   |            drgetam, kdaj pride on. V kotu postelje sedim in mislim. ~*** ~
39 Vrata   |                 Tu sedim in strmim v votlino vrat. ~Vem. ~ ~
40 Deklic  |                            Deklica v pledu~To pismo držim v rokah
41 Deklic  |     Deklica v pledu~To pismo držim v rokah in so mi v mislih
42 Deklic  |       pismo držim v rokah in so mi v mislih različne zabavne
43 Deklic  |           je grizel pred nama Brok v zrak, se zaganjal v temne
44 Deklic  |           Brok v zrak, se zaganjal v temne rupe gozda. Majhen
45 Deklic  |     Zastirali smo si oči, mežikali v sonce: še bo, še bo visoko
46 Deklic  |            ogljem sem že cel mesec v zamudi. Ne, ne, slikam ne
47 Deklic  |         tako mimogrede mi je padlo v glavo. O, zelo dobro se
48 Deklic  |      ganljivo, kako skromne ležijo v soncu? Kako dobre so sploh
49 Deklic  |            gozda. Danes žari hosta v rdečem in je tiho. Včeraj
50 Deklic  |          še preje se je glasil kos v njej. In če se mi ne ljubi
51 Deklic  |          ne ljubi teh reči, gledam v nebo in mislim svoje misli.
52 Deklic  |            Frankom sem se seznanil v Parizu. Bil je premožne
53 Deklic  |          je proti volji staršev že v najmlajših letih posvetil
54 Deklic  |       slikarstvu. Življenje takrat v Parizu je bilo prijazno: ~
55 Deklic  |         spomnim, ga vidim z litrom v roki in krilečo desnico:
56 Deklic  |           je bil vedno. Sedela sva v mansardi in se menila tihe
57 Deklic  |            je "Pri miši" Georgette v naročje, poljubil Madeleine,
58 Deklic  |         ali zaveroval se ni nikdar v nobeno. Kakor otroci so,
59 Deklic  |            da sem se nekoč zatopil v delo in me ni bilo več tednov
60 Deklic  |          drobno Marijo, znan model v vsi mestni četrti. No, da,
61 Deklic  |       tistega dne zelo polno sonca v ateljeju. Sedel je nebogljen
62 Deklic  |         delal tako sliko, "Deklico v pledu" sem delal, na tihem,
63 Deklic  |        prenese, slabotna je še, le v mraku se zgane. Najraje
64 Deklic  |      skromna slika deklice, zavite v črn pled in sedeče s podvitimi
65 Deklic  |          sedeče s podvitimi nogami v postelji, ali slikana tako
66 Deklic  |          čez čelo. Franko je ležal v blazinah kot majhen otrok
67 Deklic  |            mi, da bi ga bil zmožen v tistem hipu zadaviti. ~Čez
68 Deklic  |          je tako trudna pred menoj v tisti črni ruti. Zbolel
69 Deklic  |             ne, že dolgo nisem bil v cerkvi. ~O, čeprav ne, vseeno
70 Deklic  |            ne, vseeno boste prišli v nebesa. Dobro srce morate
71 Deklic  |          Povabil nas je prijatelje v svoj atelje na odhodno slavje.
72 Deklic  |             uboga Marija! Ždela je v svojem kotu, strmela z raztrganimi
73 Deklic  |         strmela z raztrganimi očmi v strop. Slednjič, slednjič --
74 Deklic  |       potem -- zviška ga je podrlo v tla in stene so zajele krik: ~
75 Deklic  |               Franko je vztrepetal v konvulziji, zakričal je,
76 Deklic  |           Skočil je kvišku, zbežal v mrak. Čez čas sem razločil
77 Deklic  |         mrak. Čez čas sem razločil v dolini sredi prostranega
78 Deklic  |          in sem že popolnoma domač v gradu. Ura udari štiri,
79 Deklic  |        Sedaj, sedaj postaja promet v mestu hlastajoč, pravim.
80 Deklic  |       Fronču je padla pipa iz ust, v mestu pa se začenja teater. ~
81 Deklic  |            vrtnarju in mu zakričim v uho: Sedajle se začenja
82 Deklic  |            uho: Sedajle se začenja v mestu teater! Sestraši se,
83 Deklic  |      povedal vse. Po tistem slavju v ateljeju sta se izbegavala
84 Deklic  |        vlačuga. Oglarja je ustavil v gozdu: Oče, žena je tako
85 Deklic  |             In ti razbeljeni dnevi v mestu -- kaj praviš? Dajva,
86 Deklic  |         morejo več dalje pogrešati v mestu. Odpotoval sem. In