Chapter

 1 Mansarda|     sedim. ~Knjige tam na mizi so že zelo stare. Zelo stare
 2 Mansarda|      že zelo stare. Zelo stare so že, rečem, mnogi so že čitali
 3 Mansarda|      stare so že, rečem, mnogi so že čitali iz njih. ~Naenkrat
 4 Mansarda| zapuščen. Tako mi je, kakor da so vsi odšli in me pozabili
 5 Mansarda|   odšla in me pozabila. ~Stare so knjige, od zidu se luščijo
 6 Mansarda|       vzpostavi med ljudmi, ki so prisiljeni biti vsled kake
 7 Mansarda|   stvari krog sebe in predmeti so ga sprejeli medse. ~Prah
 8 Mansarda|    zelo malo jih je še, pomrli so že izvečine. ~Nekega jutra
 9 Mansarda|         da je mnogo stvari, ki so dobre in se nam smehljajo;
10 Vrata   |       Sedaj vem gotovo: nalašč so ti glasovi tam onkraj stene,
11 Vrata   |      onkraj stene, zaradi mene so. In starka, najbrže je radi
12 Vrata   |        kljuke in zdi se mi, da so zabita. ~Čudno je živeti
13 Vrata   |     najlepše. Tik pred odhodom so Vladu preložili dopust in
14 Vrata   |    čakala. Čez strop nad menoj so bile vržene rože in sem
15 Vrata   |    napeto skrbnostjo. Potrebne so jima te laži, da se moreta
16 Vrata   |        končno utekel, sedaj pa so vstali zopet tam za vrati. ~
17 Vrata   |   zopet tam za vrati. ~Pridrli so iz ulice in mi segajo v
18 Vrata   |    nikdar več. Vsi moji ljudje so bolni melanholiki, brezdelni
19 Vrata   |        čevlje, nekega jutra pa so ga našli visečega ob oknu.
20 Vrata   |     našli visečega ob oknu. Ko so ga rešili in vprašali zakaj,
21 Vrata   |        dvorišča je pravila, da so pred dnevi pobrali nekoga
22 Vrata   | zahrbtno da je napravil! Menda so ravno hrupno ploskali, tedaj
23 Vrata   |       hodil naokoli. Lepe žene so bile tam, trudne roke. V
24 Vrata   |       bodo samomorilca rešili, so se mu sprostile prsi in
25 Vrata   |    vrati je vstal šum, zganila so se krila. Preoblači se.
26 Vrata   |       njo. ~Lepo je; praznični so ljudje in skoraj bi me veselilo
27 Vrata   |   vedeti, da jo imam rad! ~Ali so sploh glasovi? Sedaj se
28 Vrata   |        tu nastanil, ni bilo in so se pojavili šele pozneje.
29 Vrata   |        pozneje. In mnogo tišji so bili preje. Šele zadnje
30 Vrata   |        preje. Šele zadnje čase so postali tako razločni --
31 Vrata   |     usekal s pestjo, s treskom so odletela vrata -- pred menoj --
32 Deklic  |      To pismo držim v rokah in so mi v mislih različne zabavne
33 Deklic  |      zelo zabavno je bilo. Ali so tudi žalostne reči, ki se
34 Deklic  |     ležijo v soncu? Kako dobre so sploh vse stvari tu okoli.
35 Deklic  |       je bil on, Franko. Sicer so bili vsi dobri tovariši,
36 Deklic  |   tovariši, ali preveč kričavi so bili drugi, patetični. On
37 Deklic  |  nikdar v nobeno. Kakor otroci so, kakor otroci, je vedno
38 Deklic  |    ponoči, ko je vse mirno, ko so samo misli in stvari krog
39 Deklic  |       je podrlo v tla in stene so zajele krik: ~Vlačuga, vlačuga,
40 Deklic  | izoblikovati besede, ali udrli so iz nje le čudni prazvoki: ~
41 Deklic  |       da je bila svetnica. ~Ko so mu prvič vstale misli, jih
42 Deklic  |     jih je zadavil. Ali prišle so zopet in zopet. Zbežal je