Chapter

 1 Mansarda|        mi vzela glavo v naročje. Sedaj pa je nekje po svetu in
 2 Mansarda|     imela. Jokal sem se v njih. ~Sedaj sem sam. Tu sedim in nimam
 3 Vrata   |                            Vrata~Sedaj vem gotovo: nalašč so ti
 4 Vrata   |        da sem jim končno utekel, sedaj pa so vstali zopet tam za
 5 Vrata   |         mati vdova po oficirju. ~Sedaj se začne zopet tista njena
 6 Vrata   |        tesneje, Vlado ! Tako. In sedaj povej, kaj si počel danes? ~
 7 Vrata   | radovednost. ~Tudi Gina se smeje sedaj. Nekaj šepetata in se smejeta.
 8 Vrata   |      zasmejala. Bdeča je bila in sedaj se smeje, da sem se tako
 9 Vrata   |      nerodno izdal. ~Sram me je. Sedaj misli, da sem zaljubljen.
10 Vrata   |      Tako lepo mirno smo živeli, sedaj pa je prišel on in se zarinil
11 Vrata   |          tebe? Nesmisel je. ~Ali sedaj. -- Zopet. Popolnoma razločno:
12 Vrata   |            Ali so sploh glasovi? Sedaj se natančno spominjam, da
13 Vrata   |       njej: Marija, Lija, Vana! ~Sedaj -- zganila sta se, skočila
14 Vrata   |   Toplota njenih udov ga ovija. ~Sedaj -- natanko sem razločil --
15 Deklic  |          odkašljati. Sicer bo pa sedaj boljše, kakor razvidim iz
16 Deklic  |        se ne prestraši. Tako. In sedaj -- pojdi sem, pojdi sem,
17 Deklic  |          Stopila j iz okvirja in sedaj hodi tam po moji sobi. Ne
18 Deklic  |         kdaj videl? ~Da, da. Ali sedaj sem jo slikal in -- sedela
19 Deklic  |        padejo trudne pred noge. ~Sedaj, sedaj postaja promet v
20 Deklic  |        trudne pred noge. ~Sedaj, sedaj postaja promet v mestu hlastajoč,
21 Deklic  |     Nista zdržala več. Odšla je. Sedaj -- sedaj -- -- Košnjo imajo,
22 Deklic  |          več. Odšla je. Sedaj -- sedaj -- -- Košnjo imajo, skoro
23 Deklic  |         mestu. Odpotoval sem. In sedaj sem zopet tu ter se prerivam