Chapter

 1 Mansarda|         jutra se bom zbudil in ne bo nikogar več; stopil bom
 2 Mansarda|           stopil bom k oknu in ne bo nikogar. ~Tudi ptič, ki
 3 Mansarda|       včasih na nasprotni strehi, bo utihnil. Strašna tišina
 4 Mansarda|           utihnil. Strašna tišina bo. ~Vidim se, kako bom planil
 5 Mansarda|            padel na cesto. Od tal bo zrastel oglušujoč ropot
 6 Mansarda|           korak. V težkih skladih bo obvisel jek nad ulico. ~
 7 Vrata   |          skušam predstaviti, kako bo, kadar me ne bo več. Svojo
 8 Vrata   | predstaviti, kako bo, kadar me ne bo več. Svojo sobo gledam,
 9 Vrata   |          če sploh ne vstane in ne bo več glasov? Zazebe me. Kakor
10 Vrata   |          dolgo se oblači. Najbrže bo šla zopet ven. Zadnje čase
11 Vrata   |           in sem žalosten. Mogoče bo čutila mojo žalost in bo
12 Vrata   |          bo čutila mojo žalost in bo ostala doma. ~Ravnatelja
13 Vrata   |        oblači tako skrbno. Prišel bo na obed. Kam naj ga posadita,
14 Vrata   |      posadita, se menita. ~Prišel bo zopet in njegov hrupni glas
15 Vrata   |       zopet in njegov hrupni glas bo med njo in menoj. ~Odtrnil
16 Deklic  |         se mora odkašljati. Sicer bo pa sedaj boljše, kakor razvidim
17 Deklic  |      razvidim iz pisma, vse dobro bo. Bog jima daj mir, ubogima
18 Deklic  |         Še danes in jutri, ležala bo. Zastirali smo si oči, mežikali
19 Deklic  |         oči, mežikali v sonce: še bo, še bo visoko vreme. ~Na
20 Deklic  |       mežikali v sonce: še bo, še bo visoko vreme. ~Na holmu
21 Deklic  |           povabiva jo. ~Pogledala bo sem in tja, Miška bo pogledala --
22 Deklic  |    Pogledala bo sem in tja, Miška bo pogledala -- takrat je bil