Chapter

 1 Mansarda|       zbudil in ne bo nikogar več; stopil bom k oknu in ne
 2 Mansarda|       in nimam nobene iluzije več. ~Mlečne liste božam. ~V
 3 Vrata   |    stisnem v svoj kot. Nikdar več nočem poslušati, kaj se
 4 Vrata   | sklenil, da ne pričnem nikdar več. Vsi moji ljudje so bolni
 5 Vrata   |       in se ne menijo ničesar več. Vse že vejo. Vsako stvar
 6 Vrata   |      ga odloži. Nihče ne čita več, vse jim je že znano. ~Iznenada
 7 Vrata   |     Danes ne bom mogel delati več. ~Potujem. Od okna do peči
 8 Vrata   |       kako bo, kadar me ne bo več. Svojo sobo gledam, kako
 9 Vrata   |    stenah sence, čeprav nisem več prisoten v nji. ~Danes dolgo
10 Vrata   |      sploh ne vstane in ne bo več glasov? Zazebe me. Kakor
11 Vrata   |      zaljubljen. Ne zmenim se več zanjo. ~Izredno dolgo se
12 Vrata   |      nekako. ~*** ~Ne vzdržim več. Samo njega čaka. Potrkal
13 Deklic  |         Slikam? Ne, slikam ne več. Meniš, da bi s to roko
14 Deklic  |     zamudi. Ne, ne, slikam ne več. ~O ženskah se meniva. ~
15 Deklic  |  zatopil v delo in me ni bilo več tednov na izpregled. Ko
16 Deklic  |      mirno, vse tiho, ničesar več, samo roka, hladna roka.
17 Deklic  |      po moji sobi. Ne ostanem več tu, na deželo odidem. Vse
18 Deklic  |    kaj misliš! ~Nista zdržala več. Odšla je. Sedaj -- sedaj -- --
19 Deklic  |       in ono, da me ne morejo več dalje pogrešati v mestu.