Chapter

 1 Mansarda|    vzela glavo v naročje. Sedaj pa je nekje po svetu in me
 2 Vrata   |        jim končno utekel, sedaj pa so vstali zopet tam za vrati. ~
 3 Vrata   |     smolil čevlje, nekega jutra pa so ga našli visečega ob
 4 Vrata   |         mirno smo živeli, sedaj pa je prišel on in se zarinil
 5 Vrata   |        mesnat je in željan, ona pa trudna, zamišljena. ~Ali
 6 Deklic  |        makih govori in vrtnicah pa ga zalivajo solze. Miško,
 7 Deklic  | zalivajo solze. Miško, zakliče, pa mu zahriplje glas in se
 8 Deklic  |       mora odkašljati. Sicer bo pa sedaj boljše, kakor razvidim
 9 Deklic  |    odšel iz Pariza. Letos nekoč pa majhno pismo, vabi da me
10 Deklic  |         roko še mogel? -- Sploh pa -- košnjo imamo. Lepa ta,
11 Deklic  |         da je usahnila, zadnjič pa je naenkrat odprla cvete.
12 Deklic  |       bili drugi, patetični. On pa -- nekako truden je bil
13 Deklic  |         tam je tudi lepo. ~Kdaj pa si jo spoznal? Saj si jo
14 Deklic  |       sem, stregla mi je. Sicer pa, saj sem dejal: zganila
15 Deklic  |      padla pipa iz ust, v mestu pa se začenja teater. ~Veselje
16 Deklic  |      široko raztrga usta, potem pa, ko vidi z mojega obraza,
17 Deklic  |        in lokavo pomežikne. Jaz pa se obrnem in stečem za Brokom
18 Deklic  |         skoraj celo leto, potem pa postala zopet prijatelja.
19 Deklic  |        je res zelo čudno. Sicer pa ji jih je poslal, poslal