Chapter

 1 Mansarda|         sem zapuščen. Tako mi je, kakor da so vsi odšli in me pozabili
 2 Mansarda|    predmeti visi tiha sovražnost, kakor se vzpostavi med ljudmi,
 3 Mansarda| nasprotnem podstrešju je prizidek kakor tu pri meni. Najbrž je za
 4 Mansarda|      onimi šipami človek, samoten kakor jaz: brezbarvni se spenjajo
 5 Mansarda|           majhen je ter zgrbljen, kakor da se je še po smrti staral
 6 Vrata   |      umrla in se je le pritajila, kakor da spi. Prav potiho je umrla,
 7 Vrata   |         korakati po sobi, vežbati kakor vojaka. Za praznike ji je
 8 Vrata   |          in -- ~Mala je zaječala. Kakor v spolni sli je zaječala. ~
 9 Vrata   |      smeje, na vsa usta se smeje, kakor bi vedela, da poslušam in
10 Vrata   |   zgražali. Spogledovali se bodo, kakor da imajo slabo vest in sem
11 Vrata   |         bo več glasov? Zazebe me. Kakor jo sovražim, sem se tako
12 Vrata   |           Ravnatelja pričakujeta, kakor sem razločil iz besed, zato
13 Vrata   |          tako brez vsake iluzije. Kakor bi umrl, je človek. ~Premišljam,
14 Deklic  |         Sicer bo pa sedaj boljše, kakor razvidim iz pisma, vse dobro
15 Deklic  |  zaveroval se ni nikdar v nobeno. Kakor otroci so, kakor otroci,
16 Deklic  |          nobeno. Kakor otroci so, kakor otroci, je vedno dejal.
17 Deklic  |  strašnega, nekaj neizrekljivega, kakor samo neznosno onstran. ~
18 Deklic  |           Izredno vesel je bil in kakor prerojen. Tisoč stvari je