Chapter

   1 Deklic  |         punc: Jeaninne, Madeleine, Alice! ~Najljubši od vseh mi je
   2 Vrata   |          To ni bilo pri nas zunaj, ampak v nekem lokalu v notrannjem
   3 Deklic  |           nas je prijatelje v svoj atelje na odhodno slavje. Bili
   4 Deklic  |            prijazno: ~montmartrski ateljeji, kabaret " Pri rdeči miši",
   5 Vrata   |          postelji in se zasmejala. Bdeča je bila in sedaj se smeje,
   6 Deklic  |           hlastajoč, pravim. In ko bije osem: sedajle se začenja
   7 Deklic  |            čelo. Franko je ležal v blazinah kot majhen otrok in se smehljal:
   8 Vrata   |          me. ~Ne, prevara je bila, blaznost, kaj sploh ve ona o meni.
   9 Deklic  |           temnejši je postajal. In bližal se je določeni dan, ko je
  10 Vrata   |          sem se tako navadil njene bližine, da mi je ta misel neznosna.
  11 Vrata   |          zase, ki se pojavi v naši bližini! Uvidel sem, kako nespametno
  12 Deklic  |            Rudel, Tissot, vsa naša bohemska družina. Marija je gospodinjila.
  13 Vrata   |       potem -- če jih ni -- če -- ~Bojim se vedeti. ~*** ~Tukaj je
  14 Deklic  |           in se smehljal: Zakaj se bojiš, ljubi? ~Zbežal sem; in
  15 Vrata   |     primarno iz človeka samega, iz bolezni, če hočete. Za primer navajam
  16 Deklic  |          No, da, če je tako, je že bolje, da ne motim. Ali jutri
  17 Vrata   |            več. Vsi moji ljudje so bolni melanholiki, brezdelni posedajo
  18 Deklic  |       prijatelji od vseh vetrov -- Bouchard, Tissot, Gordoni, Larsen --
  19 Deklic  |         Tissot, Gordoni, Larsen -- Boucharda smo nazivali Žalostna Madona;
  20 Mansarda|         iluzije več. ~Mlečne liste božam. ~V nekem kotu je počil
  21 Vrata   |       odpustiti, ali pusto je tako brez vsake iluzije. Kakor bi
  22 Mansarda|         človek, samoten kakor jaz: brezbarvni se spenjajo čez njega dnevi,
  23 Vrata   |       ljudje so bolni melanholiki, brezdelni posedajo za šipami in se
  24 Vrata   |        bolan sem od njenega glasu. Brezmejno sovraži svojega mrtvega
  25 Vrata   |           vzrok nesrečna ljubezen, brezposelnost in tako dalje, temveč da
  26 Deklic  |            Gledala je sliko ter si brisala solze: ~Vi morate biti zelo
  27 Deklic  |          pa se obrnem in stečem za Brokom ter se veselim svoje lopovščine. ~
  28 Deklic  |      kvišku, potolkljal po okrogli bučki. Hej, ho, hola, ho! ~Kosce
  29 Vrata   |           zarinil med nas s svojim bučnim glasom. Kako ga le more
  30 Deklic  |           dvajset let, še vedno bi čakal in nič ne očital. ~Hm --
  31 Deklic  |        vedel, kaj je bilo ž njim! ~Čakali smo ure in ure, nikogar.
  32 Mansarda|      skupaj. Sovražnost železniške čakalnice je nad predmeti. ~*** ~Dež. ~
  33 Vrata   |        Vano. ~Lijo sem moral vedno čakati po pol, tričetrt ure. Varala
  34 Vrata   |           je pravil, da ga je dlje časa opazoval, kako je poslušal
  35 Vrata   |         strmi v zrak. Nekdo dvigne časopis, ga odloži. Nihče ne čita
  36 Vrata   |         pozabljen kot. Zahteval je čašico črne in natakar je pravil,
  37 Deklic  |     podiramo bore. Z ogljem sem že cel mesec v zamudi. Ne, ne,
  38 Vrata   |           Telefon. Možje z rdečimi čepicami, zdravnik. Hvala bogu, ni
  39 Vrata   |    praznike ji je kupila sabljo in čepico. Na zofo jo vzame, stiska
  40 Deklic  |           ne, že dolgo nisem bil v cerkvi. ~O, čeprav ne, vseeno boste
  41 Deklic  |          čas nato sem ga srečal na cesti. Izredno vesel je bil in
  42 Mansarda|      planil po stopnicah, padel na cesto. Od tal bo zrastel oglušujoč
  43 Deklic  |            znan model v vsi mestni četrti. No, da, če je tako, je
  44 Vrata   |          hočete. Za primer navajam čevljarčka, ki se je pred kratkim skušal
  45 Vrata   |           veselo žvižgal in smolil čevlje, nekega jutra pa so ga našli
  46 Vrata   |            Gospod ob kaminu pozabi cigareto, strmi v zrak. Nekdo dvigne
  47 Deklic  |            se mi zdi, da sem že na cilju, vse. Nikar ne misli, da
  48 Vrata   |          zato me muči vedno znova. Čim bolj se ji v mislih upiram,
  49 Vrata   |       časopis, ga odloži. Nihče ne čita več, vse jim je že znano. ~
  50 Mansarda|          so že, rečem, mnogi so že čitali iz njih. ~Naenkrat čutim,
  51 Deklic  |            slika deklice, zavite v črn pled in sedeče s podvitimi
  52 Vrata   |            kot. Zahteval je čašico črne in natakar je pravil, da
  53 Vrata   |          umivala. ~Mati, mati je v črnem in se nikdar nič ne premakne.
  54 Deklic  |          trudna pred menoj v tisti črni ruti. Zbolel sem, stregla
  55 Deklic  |         sredi prostranega travnika črno senco: nihala je globoko
  56 Deklic  |          pri meni neka žena, madam Crochon tu z našega hodnika, če
  57 Vrata   |         glas. ~On vidi njen obraz, črto njenih nog ima pred sabo. ~*** ~
  58 Vrata   |          veselilo stopiti mednje. ~Čudim se, da Hane ni pri oknu.
  59 Deklic  |             ali udrli so iz nje le čudni prazvoki: ~Su sur tou ru
  60 Deklic  |         postelji, ali slikana tako čudovito naravno, da sem pridržal
  61 Vrata   |            radi mene gluha; da vse čujem, zato je gluha. ~Žena z
  62 Vrata   |       počil strel razcefral zrak v cunje. Zaposleni, prehitevajoči
  63 Vrata   |            sem žalosten. Mogoče bo čutila mojo žalost in bo ostala
  64 Mansarda|          čitali iz njih. ~Naenkrat čutim, kako sem zapuščen. Tako
  65 Deklic  |      zrasel eden, ki je imel pisan cvet. Mnogo veselja je imela
  66 Deklic  |      zadnjič pa je naenkrat odprla cvete. Poslal sem ji jih. Ali --
  67 Deklic  |           dih. ~Marija, Marija, je dahnil Franko, se prižel k mojemu
  68 Deklic  |       dnevi v mestu -- kaj praviš? Dajva, povabiva jo. ~Pogledala
  69 Vrata   |          Žena z dvorišča, ki mi je dala sobo v najem, ni nič omenila,
  70 Deklic  |                                    Deklica v pledu~To pismo držim v
  71 Deklic  |           Preprosta, skromna slika deklice, zavite v črn pled in sedeče
  72 Deklic  |         jaz sem delal tako sliko, "Deklico v pledu" sem delal, na tihem,
  73 Deklic  |            padati nase. ~To, stari del, to sem prizidal jaz. Ono
  74 Vrata   |         vidim. ~Danes ne bom mogel delati več. ~Potujem. Od okna do
  75 Deklic  |          da sem se nekoč zatopil v delo in me ni bilo več tednov
  76 Vrata   |             Gina. Imeti mora osem, deset let in kakakor Hana, je
  77 Deklic  |           litrom v roki in krilečo desnico: Gospoda, gospoda! Ko je
  78 Deklic  |        sobi. Ne ostanem več tu, na deželo odidem. Vse že imava domenjeno,
  79 Vrata   |           prasketanje ognja, mreža dežja za šipo. ~Dež, vedno dež. ~
  80 Deklic  |           naravno, da sem pridržal dih. ~Marija, Marija, je dahnil
  81 Mansarda|         predmeti. ~*** ~Dež. ~Dež, dimniki, telegrafske žice. Vsa sestarana
  82 Vrata   |       penzionu sem potem ležala na divanu in ga čakala. Čez strop
  83 Vrata   |          in osramočen. Mencal je z dlanmi in dejal, da je bilo vse
  84 Vrata   |        natakar je pravil, da ga je dlje časa opazoval, kako je poslušal
  85 Deklic  |     Spomnim se, da je bilo tistega dne zelo polno sonca v ateljeju.
  86 Deklic  |          se je nadaljevalo, dan za dnem, dve leti. Hlapce je zbral
  87 Deklic  |            ta grad, prepotoval vse dneve po gozdih. Že je mislil,
  88 Deklic  |       njega ni bilo. Že pred dvema dnevoma je odšel z Žalostno Madono
  89 Deklic  |           je bilo. ~*** ~Pošto sem dobil. To in ono, da me ne morejo
  90 Deklic  |          Franko. Sicer so bili vsi dobri tovariši, ali preveč kričavi
  91 Vrata   |         Premišljam, če bi šel ven. Dolgčas mi je nekako. ~*** ~Ne vzdržim
  92 Deklic  |          to sliko. Moja mala stoji doli na ulici svetega Michela,
  93 Deklic  |             Čez čas sem razločil v dolini sredi prostranega travnika
  94 Deklic  |      zveneč oblok se je razpel čez dolino: ~Su sur tou ru jala, sarmu
  95 Deklic  |          postajal. In bližal se je določeni dan, ko je imel odpotovati
  96 Vrata   |           mojo žalost in bo ostala doma. ~Ravnatelja pričakujeta,
  97 Deklic  |          okoli in sem že popolnoma domač v gradu. Ura udari štiri,
  98 Vrata   |         mogoče stanovati! ~Tudi se domislim, da še nikdar nisem vprašal
  99 Vrata   |         čul, kdaj je prišla ponoči domov. Kaj če sploh ne vstane
 100 Vrata   |         odhodom so Vladu preložili dopust in tako sem odpotovala sama.
 101 Vrata   |           se je razburjal natakar. Dotični je prišel in sedel v pozabljen
 102 Vrata   |            Hana na hodnik, utaplja došleca v svojem smehu. Vsakega
 103 Deklic  |        imava domenjeno, vrt -- ej, dragi, včasih je tudi lepo življenje,
 104 Vrata   |                 Samo njej živim in drgetam, kdaj pride on. V kotu postelje
 105 Mansarda|          tako in Vana. ~Vana, kako drobne roke je imela. Jokal sem
 106 Deklic  |          dekle pobližje in spoznal drobno Marijo, znan model v vsi
 107 Vrata   |      zabita. ~Čudno je živeti tako drug poleg drugega in ne poznati
 108 Mansarda|        menoj, komaj še nosijo hiše druga drugo. ~Za nekim oknom se
 109 Vrata   |        postane njen glas popolnoma drugačen. ~Gina pripoveduje, kdo
 110 Vrata   |         vendar vem, da je imela že druge in je vse mogoče za njo. ~
 111 Vrata   |          je živeti tako drug poleg drugega in ne poznati obrazov. Vse
 112 Deklic  |         ali preveč kričavi so bili drugi, patetični. On pa -- nekako
 113 Deklic  |       Podobna je na las moji mali. Drugim ne bi pravila, ali vam povem,
 114 Mansarda|         komaj še nosijo hiše druga drugo. ~Za nekim oknom se je zganila
 115 Deklic  |          Tissot, vsa naša bohemska družina. Marija je gospodinjila.
 116 Deklic  |          ho! ~Kosce sva srečavala, drvarje, težke ljudi z rokami pri
 117 Deklic  |           Deklica v pledu~To pismo držim v rokah in so mi v mislih
 118 Deklic  |          Bog jima daj mir, ubogima dušama, bog jima daj mir. ~Pet
 119 Deklic  |            od tod ter se vrnil čez dvajset let, še vedno bi čakal in
 120 Vrata   |      cigareto, strmi v zrak. Nekdo dvigne časopis, ga odloži. Nihče
 121 Mansarda|       prižgati moram luč. S police dvignem knjigo, naravnam zaslon
 122 Deklic  |      počitka. ~Za ženske ni maral. Dvignil je "Pri miši" Georgette
 123 Deklic  |            konfuzne stvari, da sem dvomil, če je že popolnoma pri
 124 Deklic  |       Tista žena tam, ki stopa čez dvor in trosi kuram zrna, je
 125 Deklic  |     sedajle se začenja teater. Čez dvorišče teče Brok, Fronču je padla
 126 Deklic  |       ljubila. Neko leto je zrasel eden, ki je imel pisan cvet.
 127 Vrata   |          vejo. Vsako stvar pričnem enako: Tu sedim in je prasketanje
 128 Deklic  |           na nos sem bil pri njem: evo me! ~Hej, ho, sva potovala
 129 Deklic  |          Tu sediva. Večer. ~*** ~S Frankom sem se seznanil v Parizu.
 130 Deklic  |            Čez dvorišče teče Brok, Fronču je padla pipa iz ust, v
 131 Deklic  |         sem. Glej te njive! Ali ni ganljivo, kako skromne ležijo v soncu?
 132 Vrata   |          Lebanova je bila in stari general je prišel. Gospa Lebanova
 133 Deklic  |       maral. Dvignil je "Pri miši" Georgette v naročje, poljubil Madeleine,
 134 Vrata   |         njene besede vem, vse šume gibov, njenega obraza, njenih
 135 Deklic  |          nemirna in še preje se je glasil kos v njej. In če se mi
 136 Vrata   |       sploh ne vstane in ne bo več glasov? Zazebe me. Kakor jo sovražim,
 137 Vrata   |           mi, bolan sem od njenega glasu. Brezmejno sovraži svojega
 138 Deklic  |            se počutim, srečen sem. Glej te njive! Ali ni ganljivo,
 139 Vrata   |           Tedaj sem videl starca z glistasto roko, ki je ranjencu preje
 140 Deklic  |     travnika črno senco: nihala je globoko k tlom in se tolkla na prsi. ~*** ~
 141 Vrata   |            rože in sem ga čakala. ~Gnusi se mi, bolan sem od njenega
 142 Vrata   |          rahlih valih je pljuskala godba, usihala ob težkih žametnih
 143 Vrata   |         opazoval, kako je poslušal godbo. Potem, zgubil ga je izpred
 144 Vrata   |            nočem poslušati, kaj se godi tam preko. ~*** ~Še vedno
 145 Deklic  |           svoj grad, tam nekje pod gorami da je mnogo sonca -- na
 146 Vrata   |        pahnemo nazaj. Prosim! Moja gospodinja z dvorišča je pravila, da
 147 Vrata   |            še nikdar nisem vprašal gospodinje, kdo stanuje poleg mene.
 148 Deklic  |        bohemska družina. Marija je gospodinjila. Imeli smo vino, ženske,
 149 Vrata   |                    Vrata~Sedaj vem gotovo: nalašč so ti glasovi tam
 150 Deklic  |       Nekdo zelo trpi tam. O makih govori in vrtnicah pa ga zalivajo
 151 Deklic  |            prepotoval vse dneve po gozdih. Že je mislil, da je dobro,
 152 Deklic  |      vlačuga. Oglarja je ustavil v gozdu: Oče, žena je tako in tako,
 153 Deklic  |          tam okoli, klink-klonk iz grajskega stolpa -- zelo zabavno je
 154 Deklic  |       hladna roka. Meniš li, da je greh taka misel, da bi se mogla
 155 Deklic  |        potovala skozi gozd. Nor je grizel pred nama Brok v zrak, se
 156 Vrata   |          naročila, da obsuje zopet grob s peskom, ki ga je izpral
 157 Vrata   |         pokopališču je bila danes. Grobarju je naročila, da obsuje zopet
 158 Vrata   |            tebe! ~Zmota mora biti, halucinacija. Še nikdar ni spregovorila
 159 Vrata   |      stopiti mednje. ~Čudim se, da Hane ni pri oknu. Prvič se spomnim,
 160 Deklic  |             Dolgo, dolgo. In tisti hip sva videla nekaj strašnega,
 161 Deklic  |          bi ga bil zmožen v tistem hipu zadaviti. ~Čez čas nato
 162 Deklic  |          Prijemal me je za roke in hitel pripovedovati konfuzne stvari,
 163 Mansarda|         malo ljudi mora biti še po hišah. ~V nasprotnem podstrešju
 164 Vrata   |      kratkim skušal končati v naši hiši in ki pri milem bogu ni
 165 Deklic  |            Vse že imava domenjeno, hišo imava domenjeno, vrt --
 166 Deklic  |            ničesar več, samo roka, hladna roka. Meniš li, da je greh
 167 Deklic  |       položila roko na glavo. Tako hladno, voščeno roko, kot sem jo
 168 Deklic  |             dan za dnem, dve leti. Hlapce je zbral delavce, ojemal
 169 Deklic  |       sedaj postaja promet v mestu hlastajoč, pravim. In ko bije osem:
 170 Deklic  |            Ono rumenkasto poslopje hlev. Rdeča opeka mlin. Tista
 171 Vrata   |       svojega mrtvega moža, vendar hlini materi te spomine. Tudi
 172 Vrata   |     človeka samega, iz bolezni, če hočete. Za primer navajam čevljarčka,
 173 Deklic  |           se tolkla na prsi. ~*** ~Hodim sem in tja tu okoli in sem
 174 Vrata   |          Vsa vzhičena leti Hana na hodnik, utaplja došleca v svojem
 175 Deklic  |          madam Crochon tu z našega hodnika, če jo poznaš. Hotela je
 176 Deklic  |            okrogli bučki. Hej, ho, hola, ho! ~Kosce sva srečavala,
 177 Deklic  |            še bo visoko vreme. ~Na holmu sediva, pod nama grad. Večer
 178 Deklic  |          obronek gozda. Danes žari hosta v rdečem in je tiho. Včeraj
 179 Deklic  |      našega hodnika, če jo poznaš. Hotela je videti novo sliko. In
 180 Vrata   |           potem -- šumenje kril -- hropenje -- ~Uprl sem pleča, usekal
 181 Deklic  |        mojega obraza, da to ni nič hudega, se uslužno nasmehne in
 182 Deklic  |       podobna? ~Čez čas je bilo še hujše ž njim, vedno temnejši je
 183 Deklic  |            su muntja všri tu jrula hul -- -- ~**** ~Franko je vztrepetal
 184 Vrata   |        rdečimi čepicami, zdravnik. Hvala bogu, ni nevarno! Krogla
 185 Vrata   |            začne zopet tista njena igra z otrokom. Pusti jo korakati
 186 Deklic  |           Paiza in se skril med te igrače?  Slikam? Ne, slikam ne
 187 Vrata   |         danes? ~Zakaj me muči s to igro? Ali hoče, da postanem ljubosumen? ~
 188 Deklic  |       mogel? -- Sploh pa -- košnjo imamo. Lepa ta, če bi pustil delavce
 189 Vrata   |           naslado oblikuje njegovo ime. Prejle sem se celo naglas
 190 Vrata   |    poljublja jo in kliče z moškimi imeni. ~Tesneje, še tesneje, Vlado !
 191 Deklic  |       končno našel, ki jo je vedno iskal, Marijo. Vidiš, je rekel,
 192 Vrata   |           mrtvih: ~Kaj? ~Takrat, v Italiji je bilo najlepše. Tik pred
 193 Deklic  |           slavju v ateljeju sta se izbegavala skoraj celo leto, potem
 194 Vrata   |             da sem se tako nerodno izdal. ~Sram me je. Sedaj misli,
 195 Deklic  |             da pripravi vse, in se izgubil. Sam bog je vedel, kaj je
 196 Deklic  |         Opotekla se je, zatipala k izhodu. Omahnila, se ujela ob zid.
 197 Vrata   |            prvi močil glavo. Ko je izjavil zdravnik, da bodo samomorilca
 198 Vrata   |             Danes sem se vendar že iznebil užaljenosti ter našel zopet
 199 Deklic  |           dolgo -- ali potem se je iznova pričelo. ~Vedel ni prav
 200 Deklic  |           se ujela ob zid. Skušala izoblikovati besede, ali udrli so iz
 201 Deklic  |            ob zid, zlogovala svojo izpoved: ~Sar su muntja všri tu
 202 Vrata   |         godbo. Potem, zgubil ga je izpred oči in -- silno zahrbtno
 203 Deklic  |           me ni bilo več tednov na izpregled. Ko nato pridem k Franku,
 204 Vrata   |           Njen glas se je naenkrat izpremenil. Stara je morala zaspati.
 205 Mansarda|            jih je še, pomrli so že izvečine. ~Nekega jutra se bom zbudil
 206 Deklic  |            je res oživela. Stopila j iz okvirja in sedaj hodi
 207 Deklic  |           sur tou ru jala, su touh jarmi viršnu jun -- -- ~Stala
 208 Deklic  |           In punc smo imeli, punc: Jeaninne, Madeleine, Alice! ~Najljubši
 209 Mansarda|          težkih skladih bo obvisel jek nad ulico. ~Ob zid se bom
 210 Deklic  |         opazil na Slatni že prvega jelena. ~Pozdravlja da me tudi
 211 Deklic  |       Sporoča mi, da se obeta lepa jesen in oni dan da je opazil
 212 Mansarda|         kako drobne roke je imela. Jokal sem se v njih. ~Sedaj sem
 213 Deklic  |              Sar su muntja všri tu jrula hul -- -- ~**** ~Franko
 214 Vrata   |            smrt in -- takole proti jutru, ko se začne kopati dan
 215 Deklic  |             montmartrski ateljeji, kabaret " Pri rdeči miši", prijatelji
 216 Deklic  |          nazivali Žalostna Madona; kadarkoli se ga spomnim, ga vidim
 217 Vrata   |            mora osem, deset let in kakakor Hana, je njena mati vdova
 218 Mansarda|           so prisiljeni biti vsled kake slučajnosti dolgo skupaj.
 219 Deklic  |          in se menila tihe stvari, kakršne se menijo ljudje na večer,
 220 Vrata   |         skrbno. Prišel bo na obed. Kam naj ga posadita, se menita. ~
 221 Vrata   |      žametnih zastorih. ~Gospod ob kaminu pozabi cigareto, strmi v
 222 Vrata   |        pred dnevi pobrali nekoga v kavarni na oglu naše ulice. Smejati
 223 Vrata   |          ploskali, tedaj je prilil kavi strupa in se prav potihoma
 224 Vrata   |         Ali te je sram? ~Ob vratih klečim -- ~Kriknila je: ~Saj je
 225 Vrata   |            k sebi, poljublja jo in kliče z moškimi imeni. ~Tesneje,
 226 Vrata   |            poleg mene. V vratih ni kljuke in zdi se mi, da so zabita. ~
 227 Deklic  |            je starica Mara, mož na klopi vrtnar, ki čaka večerje. ~
 228 Mansarda|        moram luč. S police dvignem knjigo, naravnam zaslon svetilke. ~
 229 Vrata   |        Sedajle si je morala zajeti koleno in se nagniti z životom
 230 Vrata   |          se je pred kratkim skušal končati v naši hiši in ki pri milem
 231 Deklic  |        roke in hitel pripovedovati konfuzne stvari, da sem dvomil, če
 232 Deklic  |             Franko je vztrepetal v konvulziji, zakričal je, kot zveneč
 233 Vrata   |           proti jutru, ko se začne kopati dan od tal -- ko se lepi
 234 Vrata   |          ta misel neznosna. Nalašč korakam hrupno po sobi in premikam
 235 Vrata   |           igra z otrokom. Pusti jo korakati po sobi, vežbati kakor vojaka.
 236 Deklic  |           in še preje se je glasil kos v njej. In če se mi ne ljubi
 237 Deklic  |         bučki. Hej, ho, hola, ho! ~Kosce sva srečavala, drvarje,
 238 Vrata   |            Krogla je samo oškrnila kost, šok. ~Tedaj sem videl starca
 239 Deklic  |           če je iznenada poskočil. Kratkočasno je bilo. ~*** ~Pošto sem
 240 Vrata   |           da prežim na vsako njeno kretnjo in trepetam za vsak korak,
 241 Vrata   |          počenja z otrokom? Kaj -- Kri mi udari v obraz, čisto
 242 Deklic  |         dobri tovariši, ali preveč kričavi so bili drugi, patetični.
 243 Deklic  |           v tla in stene so zajele krik: ~Vlačuga, vlačuga, vlačuga -- -- ~
 244 Vrata   |        sram? ~Ob vratih klečim -- ~Kriknila je: ~Saj je mrtva, že zdavnaj
 245 Vrata   |           Tišina, potem -- šumenje kril -- hropenje -- ~Uprl sem
 246 Vrata   |           vstal šum, zganila so se krila. Preoblači se. To vzgibavanje
 247 Deklic  |           vidim z litrom v roki in krilečo desnico: Gospoda, gospoda!
 248 Vrata   |            Hvala bogu, ni nevarno! Krogla je samo oškrnila kost, šok. ~
 249 Deklic  |         zopet. Zbežal je iz mesta, kupil ta grad, prepotoval vse
 250 Vrata   |          vojaka. Za praznike ji je kupila sabljo in čepico. Na zofo
 251 Deklic  |            stopa čez dvor in trosi kuram zrna, je starica Mara, mož
 252 Deklic  |        povsem na poljuben način jo lahko živimo, toda če zadobi samolastno
 253 Deklic  |           ki jo je cepila ona. Vse lansko leto ni zganila vejic, prepričan
 254 Deklic  |         Bouchard, Tissot, Gordoni, Larsen -- Boucharda smo nazivali
 255 Deklic  |         slike vidim. Podobna je na las moji mali. Drugim ne bi
 256 Vrata   |         oči, poslušam. Zelo svetle lase mora imeti, skoro rdeče.
 257 Vrata   |        spomine. Tudi starka ve, da laže, ter jo posluša z napeto
 258 Vrata   |    skrbnostjo. Potrebne so jima te laži, da se moreta mučiti. ~Roka
 259 Vrata   |         kopati dan od tal -- ko se lepi na šipah umazana vlaga -- ~
 260 Mansarda|              V nekem kotu je počil les. Sklonim se prédse in poslušam. ~ ~
 261 Mansarda|         medse. ~Prah ga je pokril, leta že mora sedeti tako. In
 262 Deklic  |           spregovoril, je glas kar letel od njega. Prijemal me je
 263 Deklic  |            staršev že v najmlajših letih posvetil slikarstvu. Življenje
 264 Deklic  |         odkar sem odšel iz Pariza. Letos nekoč pa majhno pismo, vabi
 265 Deklic  |          ni ganljivo, kako skromne ležijo v soncu? Kako dobre so sploh
 266 Deklic  |           roka, hladna roka. Meniš li, da je greh taka misel,
 267 Deklic  |         Franko, se prižel k mojemu licu. ~Groza me je obšla. Planil
 268 Vrata   |      Zmotil sem se v njej: Marija, Lija, Vana! ~Sedaj -- zganila
 269 Vrata   |          samomoru. Sklanjam se nad list papirja in zapišem: "Onstran." ~
 270 Mansarda|        nobene iluzije več. ~Mlečne liste božam. ~V nekem kotu je
 271 Vrata   |      premagati v sebi nagnjenja do literature, čeprav sem še vselej sklenil,
 272 Deklic  |          se ga spomnim, ga vidim z litrom v roki in krilečo desnico:
 273 Vrata   |        samomorom ni vzrok nesrečna ljubezen, brezposelnost in tako dalje,
 274 Deklic  |           Hm. Make na vrtu je zelo ljubila. Neko leto je zrasel eden,
 275 Vrata   |    postelje sedim in mislim. ~*** ~Ljubkujeta se, povsem prižet je k njej. ~
 276 Vrata   |        igro? Ali hoče, da postanem ljubosumen? ~Njen glas se je naenkrat
 277 Deklic  |        bila pri meni, potem sva se ločila. Če kaj trpim? Ne, ne, nikakor
 278 Vrata   |           nas zunaj, ampak v nekem lokalu v notrannjem mestu in še
 279 Deklic  |             se uslužno nasmehne in lokavo pomežikne. Jaz pa se obrnem
 280 Deklic  |        Brokom ter se veselim svoje lopovščine. ~Franko mi je povedal vse.
 281 Mansarda|            sesedel, prižgati moram luč. S police dvignem knjigo,
 282 Mansarda|        Stare so knjige, od zidu se luščijo tapete. Nad predmeti visi
 283 Deklic  |           bila pri meni neka žena, madam Crochon tu z našega hodnika,
 284 Deklic  |    Boucharda smo nazivali Žalostna Madona; kadarkoli se ga spomnim,
 285 Deklic  |        dnevoma je odšel z Žalostno Madono in se do tedaj ni vrnil.
 286 Deklic  |          iz Pariza. Letos nekoč pa majhno pismo, vabi da me na svoj
 287 Deklic  |           kaj malega ji pišem. Hm. Make na vrtu je zelo ljubila.
 288 Deklic  |             Nekdo zelo trpi tam. O makih govori in vrtnicah pa ga
 289 Deklic  |            in tam ji še pišem, kaj malega ji pišem. Hm. Make na vrtu
 290 Deklic  |             Podobna je na las moji mali. Drugim ne bi pravila, ali
 291 Mansarda|                                    Mansarda~Tu sedim. ~Knjige tam na
 292 Deklic  |            bil vedno. Sedela sva v mansardi in se menila tihe stvari,
 293 Deklic  |       trosi kuram zrna, je starica Mara, mož na klopi vrtnar, ki
 294 Deklic  |        hoče počitka. ~Za ženske ni maral. Dvignil je "Pri miši" Georgette
 295 Deklic  |           in se do tedaj ni vrnil. Mariji je naročil, da pripravi
 296 Vrata   |         mrtvega moža, vendar hlini materi te spomine. Tudi starka
 297 Deklic  |         taka misel, da bi se mogla maščevati? Mrtva slika je samo to,
 298 Vrata   |      skoraj bi me veselilo stopiti mednje. ~Čudim se, da Hane ni pri
 299 Mansarda|            predmeti so ga sprejeli medse. ~Prah ga je pokril, leta
 300 Vrata   |           Vsi moji ljudje so bolni melanholiki, brezdelni posedajo za šipami
 301 Vrata   |           ves zbegan in osramočen. Mencal je z dlanmi in dejal, da
 302 Deklic  |        Sedela sva v mansardi in se menila tihe stvari, kakršne se
 303 Vrata   |            Kam naj ga posadita, se menita. ~Prišel bo zopet in njegov
 304 Deklic  |       slikam ne več. ~O ženskah se meniva. ~Saj veš, saj veš, kako
 305 Deklic  |          bore. Z ogljem sem že cel mesec v zamudi. Ne, ne, slikam
 306 Vrata   |            le more imeti rada! Ves mesnat je in željan, ona pa trudna,
 307 Vrata   |           zofi sedi poleg nje in z mesnatimi rokami razsipava svoj hrupni
 308 Deklic  |       zopet in zopet. Zbežal je iz mesta, kupil ta grad, prepotoval
 309 Deklic  |           Marijo, znan model v vsi mestni četrti. No, da, če je tako,
 310 Deklic  |          bo. Zastirali smo si oči, mežikali v sonce: še bo, še bo visoko
 311 Deklic  |        stoji doli na ulici svetega Michela, prostitutka je, in me zelo
 312 Vrata   |      končati v naši hiši in ki pri milem bogu ni imel vzroka. Vse
 313 Deklic  |             Vidiš, je rekel, in se milo smehljal, slika je res oživela.
 314 Deklic  |           vse to je neumnost, tako mimogrede mi je padlo v glavo. O,
 315 Deklic  |         vse dneve po gozdih. Že je mislil, da je dobro, vse je bilo
 316 Vrata   |  vzgibavanje oblačil me vznemirja, misliti moram njeno nagoto. ~Zdraženi
 317 Deklic  |        tako in tako, povej mi, kaj misliš! ~Nista zdržala več. Odšla
 318 Mansarda|           Tu sedim. ~Knjige tam na mizi so že zelo stare. Zelo stare
 319 Deklic  |           Pogledala bo sem in tja, Miška bo pogledala -- takrat je
 320 Deklic  |     vrtnicah pa ga zalivajo solze. Miško, zakliče, pa mu zahriplje
 321 Vrata   |           Prav potiho je umrla, da mlada ne ve in jo more še dalje
 322 Mansarda|         nimam nobene iluzije več. ~Mlečne liste božam. ~V nekem kotu
 323 Deklic  |         poslopje hlev. Rdeča opeka mlin. Tista žena tam, ki stopa
 324 Mansarda|           Zelo stare so že, rečem, mnogi so že čitali iz njih. ~Naenkrat
 325 Vrata   |          ki je ranjencu preje prvi močil glavo. Ko je izjavil zdravnik,
 326 Deklic  |        spoznal drobno Marijo, znan model v vsi mestni četrti. No,
 327 Deklic  |          usta, potem pa, ko vidi z mojega obraza, da to ni nič hudega,
 328 Deklic  |         dahnil Franko, se prižel k mojemu licu. ~Groza me je obšla.
 329 Vrata   |         žalosten. Mogoče bo čutila mojo žalost in bo ostala doma. ~
 330 Deklic  |          Parizu je bilo prijazno: ~montmartrski ateljeji, kabaret " Pri
 331 Deklic  |         dobil. To in ono, da me ne morejo več dalje pogrešati v mestu.
 332 Vrata   |    Potrebne so jima te laži, da se moreta mučiti. ~Roka mi pade ob
 333 Deklic  |           tako, je že bolje, da ne motim. Ali jutri se oglasim zopet,
 334 Vrata   |           S silo preženem misli in motrim ljudi na ulici. Žene gledam. ~
 335 Vrata   |            poljublja jo in kliče z moškimi imeni. ~Tesneje, še tesneje,
 336 Deklic  |       kuram zrna, je starica Mara, mož na klopi vrtnar, ki čaka
 337 Vrata   |            sovraži svojega mrtvega moža, vendar hlini materi te
 338 Vrata   |  prehitevajoči se koraki. Telefon. Možje z rdečimi čepicami, zdravnik.
 339 Deklic  |      prenese, slabotna je še, le v mraku se zgane. Najraje ponoči,
 340 Vrata   |           in je prasketanje ognja, mreža dežja za šipo. ~Dež, vedno
 341 Deklic  |     okvirja. ~Čez dni je bil zopet mrk, komaj ga je bilo spoznati.
 342 Mansarda|              da, mogoče je celo že mrtev. Prav potiho je umrl, da
 343 Vrata   |          Brezmejno sovraži svojega mrtvega moža, vendar hlini materi
 344 Vrata   |            Starka se je zbudila od mrtvih: ~Kaj? ~Takrat, v Italiji
 345 Deklic  |         skoro še ni imel tako lepe mrve. In na Slatni -- na Slatni
 346 Deklic  |           Ubogo dekle se je toliko mučilo zame, do smrti bi bila užaljena,
 347 Deklic  |   zlogovala svojo izpoved: ~Sar su muntja všri tu jrula hul -- -- ~**** ~
 348 Deklic  |            Imeli smo vino, ženske, muziko, ali stvar je bila bolj
 349 Deklic  |          vanjo, povsem na poljuben način jo lahko živimo, toda če
 350 Deklic  |       stvari je žlobudral in tisoč načrtov. Da jo je končno našel,
 351 Deklic  |        pove. In potem, potem se je nadaljevalo, dan za dnem, dve leti.
 352 Vrata   |            ime. Prejle sem se celo naglas zasmejal. ~Starka se je
 353 Vrata   |         morala zajeti koleno in se nagniti z životom naprej. ~Pesek,
 354 Vrata   |          ne morem premagati v sebi nagnjenja do literature, čeprav sem
 355 Vrata   |     vznemirja, misliti moram njeno nagoto. ~Zdraženi psi se vzpnejo
 356 Mansarda|        prizidek kakor tu pri meni. Najbrž je za onimi šipami človek,
 357 Vrata   |     dvorišča, ki mi je dala sobo v najem, ni nič omenila, da še kdo
 358 Deklic  |       Jeaninne, Madeleine, Alice! ~Najljubši od vseh mi je bil on, Franko.
 359 Deklic  |           proti volji staršev že v najmlajših letih posvetil slikarstvu.
 360 Vrata   |            in zapišem: "Onstran." ~Najprvo hočem dokazati, da samomorom
 361 Deklic  |           še, le v mraku se zgane. Najraje ponoči, ko je vse mirno,
 362 Deklic  |           računal ni da bi nanje. ~Naključilo se je, da sem se nekoč zatopil
 363 Vrata   |        vzroka. Da je pač nekje med nami smrt in -- takole proti
 364 Deklic  |        njimi, ali računal ni da bi nanje. ~Naključilo se je, da sem
 365 Vrata   |       tiste čase, ko sem rad hodil naokoli. Lepe žene so bile tam,
 366 Vrata   |          da laže, ter jo posluša z napeto skrbnostjo. Potrebne so
 367 Vrata   |               silno zahrbtno da je napravil! Menda so ravno hrupno ploskali,
 368 Deklic  |        povem, vi veste vse, ko ste napravili to sliko. Moja mala stoji
 369 Mansarda|           S police dvignem knjigo, naravnam zaslon svetilke. ~Marija
 370 Deklic  |          ali slikana tako čudovito naravno, da sem pridržal dih. ~Marija,
 371 Vrata   |   zločinski misli. ~Da, povejmo si naravnost, vsak misli na to, da bi
 372 Vrata   |        zganila sta se, skočila sta narazen. Stara se je morala vzdramiti. ~
 373 Vrata   |       pozdravi tako, vsakega s tem narejenim priskutnim smehom. ~Mala
 374 Deklic  |          tedaj ni vrnil. Mariji je naročil, da pripravi vse, in se
 375 Vrata   |            bila danes. Grobarju je naročila, da obsuje zopet grob s
 376 Vrata   |         mislih upiram, s tem večjo naslado oblikuje njegovo ime. Prejle
 377 Deklic  |           voščeno roko, kot sem jo naslikal. In bi bilo naenkrat vse
 378 Deklic  |            Ali vi ne, vi razumete, naslikali ste ravno tako. ~Gledal
 379 Vrata   |      spreletel -- zloben, satanski nasmeh. ~Vse to bom povedal. ~Ali
 380 Deklic  |          ni nič hudega, se uslužno nasmehne in lokavo pomežikne. Jaz
 381 Mansarda|          mora biti še po hišah. ~V nasprotnem podstrešju je prizidek kakor
 382 Mansarda|            ptič, ki poje včasih na nasprotni strehi, bo utihnil. Strašna
 383 Vrata   |            v začetku, ko sem se tu nastanil, ni bilo in so se pojavili
 384 Vrata   |           in tako dalje, temveč da nastopi želja po smrti v večini
 385 Vrata   |            sploh glasovi? Sedaj se natančno spominjam, da jih v začetku,
 386 Vrata   |           udov ga ovija. ~Sedaj -- natanko sem razločil -- potegnila
 387 Vrata   |           jo sovražim, sem se tako navadil njene bližine, da mi je
 388 Vrata   |      bolezni, če hočete. Za primer navajam čevljarčka, ki se je pred
 389 Vrata   |            še dalje mučiti s svojo navzočnostjo. ~Pesek, pesek je izpral
 390 Vrata   |        zalotimo, ga surovo pahnemo nazaj. Prosim! Moja gospodinja
 391 Deklic  |            Larsen -- Boucharda smo nazivali Žalostna Madona; kadarkoli
 392 Deklic  |        Gordoni, Rudel, Tissot, vsa naša bohemska družina. Marija
 393 Deklic  |           žena, madam Crochon tu z našega hodnika, če jo poznaš. Hotela
 394 Vrata   |      čevlje, nekega jutra pa so ga našli visečega ob oknu. Ko so
 395 Deklic  |          ne, vseeno boste prišli v nebesa. Dobro srce morate imeti,
 396 Deklic  |           ljubi teh reči, gledam v nebo in mislim svoje misli. Gozd
 397 Deklic  |         sonca v ateljeju. Sedel je nebogljen pred menoj in če je spregovoril,
 398 Deklic  |      videla nekaj strašnega, nekaj neizrekljivega, kakor samo neznosno onstran. ~
 399 Deklic  |             Danes je bila pri meni neka žena, madam Crochon tu z
 400 Deklic  |           na vrtu je zelo ljubila. Neko leto je zrasel eden, ki
 401 Vrata   |           da so pred dnevi pobrali nekoga v kavarni na oglu naše ulice.
 402 Deklic  |            je tiho. Včeraj je bila nemirna in še preje se je glasil
 403 Vrata   |           se smeje, da sem se tako nerodno izdal. ~Sram me je. Sedaj
 404 Vrata   |          naj pomeni to: radi tebe? Nesmisel je. ~Ali sedaj. -- Zopet.
 405 Vrata   |          bližini! Uvidel sem, kako nespametno je, da prežim na vsako njeno
 406 Vrata   |    dokazati, da samomorom ni vzrok nesrečna ljubezen, brezposelnost
 407 Deklic  |           ji jih. Ali -- vse to je neumnost, tako mimogrede mi je padlo
 408 Vrata   |           zdravnik. Hvala bogu, ni nevarno! Krogla je samo oškrnila
 409 Vrata   |        zavidamo, ki se mu posreči. Nevoščljivi smo; s skrbnimi, zavistnimi
 410 Vrata   |     potihoma splazil na ono stran. Neznansko ogorčen je bil natakar! ~
 411 Vrata   |         bližine, da mi je ta misel neznosna. Nalašč korakam hrupno po
 412 Deklic  |         neizrekljivega, kakor samo neznosno onstran. ~Zdrznil sem se,
 413 Deklic  |   prostranega travnika črno senco: nihala je globoko k tlom in se
 414 Vrata   |         dvigne časopis, ga odloži. Nihče ne čita več, vse jim je
 415 Deklic  |      ločila. Če kaj trpim? Ne, ne, nikakor ne. Pozabil sem, popolnoma
 416 Deklic  |           da sem že na cilju, vse. Nikar ne misli, da sem vedno ležal,
 417 Vrata   |        misli. ~Zakaj ne morem biti nikjer sam? Sam in vstajajoče sence,
 418 Deklic  |         tihem, popolnoma na tihem, nikomur povedal. In vse se mi zdi,
 419 Vrata   |              Zbegam se: njena soba nima okna! V takem prostoru vendar
 420 Mansarda|         Sedaj sem sam. Tu sedim in nimam nobene iluzije več. ~Mlečne
 421 Mansarda|            samo malo sestrašeni in nimamo pravega zaupanja do njih. ~
 422 Deklic  |             povej mi, kaj misliš! ~Nista zdržala več. Odšla je. Sedaj --
 423 Vrata   |        menita. ~Prišel bo zopet in njegov hrupni glas bo med njo in
 424 Vrata   |         tem večjo naslado oblikuje njegovo ime. Prejle sem se celo
 425 Deklic  |            vrat na nos sem bil pri njem: evo me! ~Hej, ho, sva potovala
 426 Vrata   |        čeprav nisem več prisoten v nji. ~Danes dolgo ne vstane.
 427 Deklic  |          jih poboža, veselje ima ž njimi, ali računal ni da bi nanje. ~
 428 Deklic  |       počutim, srečen sem. Glej te njive! Ali ni ganljivo, kako skromne
 429 Deklic  |         model v vsi mestni četrti. No, da, če je tako, je že bolje,
 430 Mansarda|         sem sam. Tu sedim in nimam nobene iluzije več. ~Mlečne liste
 431 Vrata   |           opazim, da poleg mene ni nobenega okna. ~Zbegam se: njena
 432 Deklic  |           zaveroval se ni nikdar v nobeno. Kakor otroci so, kakor
 433 Vrata   |     stisnem v svoj kot. Nikdar več nočem poslušati, kaj se godi tam
 434 Deklic  |           je bilo pokojno -- sredi noči jo je vrgel iz spanja, zahteval,
 435 Vrata   |            njen obraz, črto njenih nog ima pred sabo. ~*** ~Danes
 436 Mansarda|            mu na večer ugašajo pri nogah. Mogoče -- da, mogoče je
 437 Deklic  |         pled in sedeče s podvitimi nogami v postelji, ali slikana
 438 Deklic  |           sva potovala skozi gozd. Nor je grizel pred nama Brok
 439 Vrata   |       prešernim glasom zasmejala. ~Norčuje se, zasmehuje me. ~Ne, prevara
 440 Deklic  |          mnogo sonca -- na vrat na nos sem bil pri njem: evo me! ~
 441 Mansarda|          ulica pod menoj, komaj še nosijo hiše druga drugo. ~Za nekim
 442 Vrata   |             ampak v nekem lokalu v notrannjem mestu in še tiste čase,
 443 Vrata   |            Gospa Lebanova je imela nov plašč in -- ~Mala je zaječala.
 444 Deklic  |           poznaš. Hotela je videti novo sliko. In je rekla nekaj
 445 Deklic  |    spoznati. Prijel me je za roko, nujno potegnil k sliki: ~Danes
 446 Vrata   |          tako skrbno. Prišel bo na obed. Kam naj ga posadita, se
 447 Deklic  |          Franka. Sporoča mi, da se obeta lepa jesen in oni dan da
 448 Vrata   |            kdo je bil zadnje dni v obiskih. Gospa Lebanova je bila
 449 Vrata   |           Sam in vstajajoče sence, obledele rože na tapetah. ~*** ~Pozvonilo
 450 Vrata   |        upiram, s tem večjo naslado oblikuje njegovo ime. Prejle sem
 451 Deklic  |            zakričal je, kot zveneč oblok se je razpel čez dolino: ~
 452 Deklic  |            gradu. Ura udari štiri, obotavljaje se, klink-klonk se odločijo
 453 Vrata   |        poleg drugega in ne poznati obrazov. Vse njene besede vem, vse
 454 Deklic  |        lokavo pomežikne. Jaz pa se obrnem in stečem za Brokom ter
 455 Deklic  |           pravim: tam pšenica, tam obronek gozda. Danes žari hosta
 456 Deklic  |    sproščajoči koraki, stopinje -- obstal je na pragu, se zadregasto
 457 Vrata   |           Grobarju je naročila, da obsuje zopet grob s peskom, ki
 458 Mansarda|         korak. V težkih skladih bo obvisel jek nad ulico. ~Ob zid se
 459 Deklic  |          mojemu licu. ~Groza me je obšla. Planil sem kvišku, zatisnil
 460 Deklic  |        Oglarja je ustavil v gozdu: Oče, žena je tako in tako, povej
 461 Deklic  |           vedno bi čakal in nič ne očital. ~Hm -- da. Da, da. ~Tu
 462 Vrata   |           šla skozi špranjo vrat. ~Oddahnil sem se. ~*** ~Samo njej
 463 Vrata   |              Ne upam se, kaj če ne odgovori in se mi odpro oči, da je
 464 Deklic  |            človeka. Toda poizkusi. Odgrni jo, ali polahko, polahko,
 465 Deklic  |          bil še mlado žrebe, ko je odhajala. Spomnim se, kako se je
 466 Deklic  |        prijatelje v svoj atelje na odhodno slavje. Bili smo zbrani
 467 Vrata   |            bilo najlepše. Tik pred odhodom so Vladu preložili dopust
 468 Deklic  |          ostanem več tu, na deželo odidem. Vse že imava domenjeno,
 469 Deklic  |            nisem videl Franka, vse odkar sem odšel iz Pariza. Letos
 470 Deklic  |          zahriplje glas in se mora odkašljati. Sicer bo pa sedaj boljše,
 471 Vrata   |      usekal s pestjo, s treskom so odletela vrata -- pred menoj -- temno,
 472 Deklic  |     obotavljaje se, klink-klonk se odločijo ure raz stolp, mi padejo
 473 Vrata   |           Nekdo dvigne časopis, ga odloži. Nihče ne čita več, vse
 474 Deklic  |           dalje pogrešati v mestu. Odpotoval sem. In sedaj sem zopet
 475 Vrata   |       preložili dopust in tako sem odpotovala sama. V nekem penzionu sem
 476 Deklic  |           določeni dan, ko je imel odpotovati z Marijo. ~Povabil nas je
 477 Deklic  |             zadnjič pa je naenkrat odprla cvete. Poslal sem ji jih.
 478 Vrata   |            če ne odgovori in se mi odpro oči, da je vse -- ~Opogumim
 479 Vrata   |          človek vse razume in more odpustiti, ali pusto je tako brez
 480 Vrata   |          očmi pazimo, da se kdo ne odstrani, in če ga zalotimo, ga surovo
 481 Vrata   |         glas bo med njo in menoj. ~Odtrnil sem raz steno pajčevino
 482 Mansarda|        Tako mi je, kakor da so vsi odšli in me pozabili tu nekje
 483 Vrata   |             je njena mati vdova po oficirju. ~Sedaj se začne zopet tista
 484 Deklic  |          mu povedo, če je vlačuga. Oglarja je ustavil v gozdu: Oče,
 485 Deklic  |          da ne motim. Ali jutri se oglasim zopet, oglasini se zopet. ~
 486 Deklic  |            jutri se oglasim zopet, oglasini se zopet. ~Čez par dni potem
 487 Deklic  |           zanj, ona da mu streže. ~Ogledal sem si dekle pobližje in
 488 Deklic  |            Slatni podiramo bore. Z ogljem sem že cel mesec v zamudi.
 489 Vrata   |        pobrali nekoga v kavarni na oglu naše ulice. Smejati sem
 490 Mansarda|           cesto. Od tal bo zrastel oglušujoč ropot in mi zadavil korak.
 491 Vrata   |            sedim in je prasketanje ognja, mreža dežja za šipo. ~Dež,
 492 Vrata   |            na ono stran. Neznansko ogorčen je bil natakar! ~Tudi o
 493 Deklic  |           Hlapce je zbral delavce, ojemal jih in rotil, naj mu povedo,
 494 Vrata   |          je sonce, sklanjam se čez okno in pravim: ubogi samotar! ~
 495 Mansarda|        hiše druga drugo. ~Za nekim oknom se je zganila zavesa. Zelo
 496 Deklic  |           ga kvišku, potolkljal po okrogli bučki. Hej, ho, hola, ho! ~
 497 Deklic  |          se je, zatipala k izhodu. Omahnila, se ujela ob zid. Skušala
 498 Vrata   |          dala sobo v najem, ni nič omenila, da še kdo stanuje poleg
 499 Vrata   |            je bil natakar! ~Tudi o onem bom povedal, ki sem mu bil
 500 Deklic  |          da se obeta lepa jesen in oni dan da je opazil na Slatni