Chapter

1002 Vrata   |         bodo, kakor da imajo slabo vest in sem jih zalotil na zločinski
1003 Deklic  |         pravila, ali vam povem, vi veste vse, ko ste napravili to
1004 Deklic  |          miši", prijatelji od vseh vetrov -- Bouchard, Tissot, Gordoni,
1005 Vrata   |         Pusti jo korakati po sobi, vežbati kakor vojaka. Za praznike
1006 Deklic  |            dolgo. In tisti hip sva videla nekaj strašnega, nekaj neizrekljivega,
1007 Deklic  |            če jo poznaš. Hotela je videti novo sliko. In je rekla
1008 Vrata   |       hočem, da samomorom sploh ni vidnega vzroka. Da je pač nekje
1009 Deklic  |            gospodinjila. Imeli smo vino, ženske, muziko, ali stvar
1010 Deklic  |         tou ru jala, su touh jarmi viršnu jun -- -- ~Stala je pribita
1011 Vrata   |        nekega jutra pa so ga našli visečega ob oknu. Ko so ga rešili
1012 Mansarda|       luščijo tapete. Nad predmeti visi tiha sovražnost, kakor se
1013 Vrata   |           vdam se pohotnim slikam. Visoka je, zravnan stas mora imeti,
1014 Deklic  |     mežikali v sonce: še bo, še bo visoko vreme. ~Na holmu sediva,
1015 Vrata   |          Hana, je zahropel, mati! ~Vlačugarsko se je razsmejala: ~Naj vidi!
1016 Vrata   |       imeni. ~Tesneje, še tesneje, Vlado ! Tako. In sedaj povej,
1017 Vrata   |      najlepše. Tik pred odhodom so Vladu preložili dopust in tako
1018 Vrata   |           se lepi na šipah umazana vlaga -- ~Že naprej uživam, kako
1019 Deklic  |           slika je samo to, kar mi vnesemo vanjo, povsem na poljuben
1020 Vrata   |    korakati po sobi, vežbati kakor vojaka. Za praznike ji je kupila
1021 Deklic  |    premožne rodbine in se je proti volji staršev že v najmlajših
1022 Vrata   |               Tu sedim in strmim v votlino vrat. ~Vem. ~ ~
1023 Deklic  |        roko na glavo. Tako hladno, voščeno roko, kot sem jo naslikal.
1024 Vrata   |           oknu. Ko so ga rešili in vprašali zakaj, je bil ves zbegan
1025 Vrata   |        Zaradi tebe! ~Skušal jo bom vprašati: ~Radi -- ~Ne upam se, kaj
1026 Deklic  |      menijo ljudje na večer, ko se vračajo od dela in se jim hoče počitka. ~
1027 Deklic  |         sonce: še bo, še bo visoko vreme. ~Na holmu sediva, pod nama
1028 Deklic  |   domenjeno, hišo imava domenjeno, vrt -- ej, dragi, včasih je
1029 Deklic  |         starica Mara, mož na klopi vrtnar, ki čaka večerje. ~Če še
1030 Deklic  |            Potrkam na rame staremu vrtnarju in mu zakričim v uho: Sedajle
1031 Deklic  |        zadnjič, zadnjič je pognala vrtnica, ki jo je cepila ona. Vse
1032 Deklic  |        trpi tam. O makih govori in vrtnicah pa ga zalivajo solze. Miško,
1033 Deklic  |      Slatni podirajo bore. Tisto o vrtnici, ki jo je cepila ona, je
1034 Deklic  |       malega ji pišem. Hm. Make na vrtu je zelo ljubila. Neko leto
1035 Vrata   |            strop nad menoj so bile vržene rože in sem ga čakala. ~
1036 Mansarda|            podstrešju. ~Da bi imel vsaj sestrico pri sebi! Ali tudi
1037 Vrata   |             ali pusto je tako brez vsake iluzije. Kakor bi umrl,
1038 Vrata   |          da bi se splazil proč, in vsakemu zavidamo, ki se mu posreči.
1039 Deklic  |           v cerkvi. ~O, čeprav ne, vseeno boste prišli v nebesa. Dobro
1040 Vrata   |    poljublja jo. Nič je ni sram, v vsej moji prisotnosti se pusti
1041 Vrata   |          literature, čeprav sem še vselej sklenil, da ne pričnem nikdar
1042 Vrata   |          Hana? ~Zasmejala se je, z vsem prešernim glasom zasmejala. ~
1043 Deklic  |        Gozd tam žari dalje, nič ne vsiljuje svoje prisotnosti, mirno
1044 Mansarda|      ljudmi, ki so prisiljeni biti vsled kake slučajnosti dolgo skupaj.
1045 Vrata   |            biti nikjer sam? Sam in vstajajoče sence, obledele rože na
1046 Deklic  |          svetnica. ~Ko so mu prvič vstale misli, jih je zadavil. Ali
1047 Vrata   |         končno utekel, sedaj pa so vstali zopet tam za vrati. ~Pridrli
1048 Vrata   |           z otrokom? ~Užaljen sem. Vstanem in se stisnem v svoj kot.
1049 Vrata   |       sabljo in čepico. Na zofo jo vzame, stiska k sebi, poljublja
1050 Vrata   |        narazen. Stara se je morala vzdramiti. ~Da, zbudila se je. Dvignila
1051 Vrata   |     Dolgčas mi je nekako. ~*** ~Ne vzdržim več. Samo njega čaka. Potrkal
1052 Deklic  |           sem ga videl. Bog, ga je vzelo! Spomnim se, da je bilo
1053 Vrata   |                  Pozvonilo je. Vsa vzhičena leti Hana na hodnik, utaplja
1054 Vrata   |          To vzgibavanje oblačil me vznemirja, misliti moram njeno nagoto. ~
1055 Vrata   |           nagoto. ~Zdraženi psi se vzpnejo ob meni, vdam se pohotnim
1056 Mansarda|          tiha sovražnost, kakor se vzpostavi med ljudmi, ki so prisiljeni
1057 Vrata   |          dokazati, da samomorom ni vzrok nesrečna ljubezen, brezposelnost
1058 Deklic  |         hul -- -- ~**** ~Franko je vztrepetal v konvulziji, zakričal je,
1059 Deklic  |        vlačuga -- -- ~Tedaj nam je vzšlo: njena preteklost! Ni mogel
1060 Deklic  |            so mi v mislih različne zabavne stvari preteklega poletja:
1061 Deklic  |           grajskega stolpa -- zelo zabavno je bilo. Ali so tudi žalostne
1062 Vrata   |         kljuke in zdi se mi, da so zabita. ~Čudno je živeti tako drug
1063 Vrata   |       natančno spominjam, da jih v začetku, ko sem se tu nastanil,
1064 Deklic  |           bil zmožen v tistem hipu zadaviti. ~Čez čas nato sem ga srečal
1065 Deklic  |           jo lahko živimo, toda če zadobi samolastno življenje, če
1066 Deklic  |             obstal je na pragu, se zadregasto smehljal, potem -- zviška
1067 Deklic  |          pred nama Brok v zrak, se zaganjal v temne rupe gozda. Majhen
1068 Vrata   |          je izpred oči in -- silno zahrbtno da je napravil! Menda so
1069 Deklic  |       solze. Miško, zakliče, pa mu zahriplje glas in se mora odkašljati.
1070 Vrata   |            ga je nase -- ~Hana, je zahropel, mati! ~Vlačugarsko se je
1071 Vrata   |       samotar! ~Kako smešno je, da zahtevamo takoj vsako ženo zase, ki
1072 Deklic  |           podrlo v tla in stene so zajele krik: ~Vlačuga, vlačuga,
1073 Vrata   |         vem. ~Sedajle si je morala zajeti koleno in se nagniti z životom
1074 Deklic  |          ga zalivajo solze. Miško, zakliče, pa mu zahriplje glas in
1075 Deklic  |           vztrepetal v konvulziji, zakričal je, kot zveneč oblok se
1076 Deklic  |        rame staremu vrtnarju in mu zakričim v uho: Sedajle se začenja
1077 Deklic  |           govori in vrtnicah pa ga zalivajo solze. Miško, zakliče, pa
1078 Vrata   |            je. Sedaj misli, da sem zaljubljen. Ne zmenim se več zanjo. ~
1079 Vrata   |        imajo slabo vest in sem jih zalotil na zločinski misli. ~Da,
1080 Vrata   |          kdo ne odstrani, in če ga zalotimo, ga surovo pahnemo nazaj.
1081 Deklic  |          dekle se je toliko mučilo zame, do smrti bi bila užaljena,
1082 Vrata   |          in željan, ona pa trudna, zamišljena. ~Ali je spregovorila, ali
1083 Deklic  |          ogljem sem že cel mesec v zamudi. Ne, ne, slikam ne več. ~
1084 Vrata   |          imeti, skoro rdeče. In -- zanemarjena mora biti; nikdar ne slišim,
1085 Deklic  |        miru in miru. Naj ne skrbim zanj, ona da mu streže. ~Ogledal
1086 Vrata   |       zaljubljen. Ne zmenim se več zanjo. ~Izredno dolgo se oblači.
1087 Vrata   |         stas mora imeti, rečem, in zapiram oči, da jo boljše vidim. ~
1088 Vrata   |    Sklanjam se nad list papirja in zapišem: "Onstran." ~Najprvo hočem
1089 Vrata   |            razcefral zrak v cunje. Zaposleni, prehitevajoči se koraki.
1090 Vrata   |            predstaviti njen obraz. Zaprem oči, poslušam. Zelo svetle
1091 Mansarda|           Naenkrat čutim, kako sem zapuščen. Tako mi je, kakor da so
1092 Vrata   |        sedaj pa je prišel on in se zarinil med nas s svojim bučnim
1093 Vrata   |         zahtevamo takoj vsako ženo zase, ki se pojavi v naši bližini!
1094 Mansarda|           dvignem knjigo, naravnam zaslon svetilke. ~Marija je rekla,
1095 Vrata   |            zasmejala. ~Norčuje se, zasmehuje me. ~Ne, prevara je bila,
1096 Vrata   |          Prejle sem se celo naglas zasmejal. ~Starka se je zbudila od
1097 Vrata   |        izpremenil. Stara je morala zaspati. Boji se je. Kadar zaspi,
1098 Vrata   |         zaspati. Boji se je. Kadar zaspi, postane njen glas popolnoma
1099 Deklic  |         danes in jutri, ležala bo. Zastirali smo si oči, mežikali v sonce:
1100 Vrata   |         usihala ob težkih žametnih zastorih. ~Gospod ob kaminu pozabi
1101 Deklic  |             nikogar. Pogovor se je zatikal -- uboga Marija! Ždela je
1102 Deklic  |            preko. ~Opotekla se je, zatipala k izhodu. Omahnila, se ujela
1103 Deklic  |          obšla. Planil sem kvišku, zatisnil Franku usta. Tako sva stala
1104 Deklic  |  Naključilo se je, da sem se nekoč zatopil v delo in me ni bilo več
1105 Mansarda|       sestrašeni in nimamo pravega zaupanja do njih. ~Da me ima rada,
1106 Deklic  |            poljubil Madeleine, ali zaveroval se ni nikdar v nobeno. Kakor
1107 Mansarda|          nekim oknom se je zganila zavesa. Zelo malo ljudi mora biti
1108 Deklic  |        Vidiš tam sliko? Tisto tam, zavešeno? Pomakni jo s sonca, še
1109 Vrata   |           splazil proč, in vsakemu zavidamo, ki se mu posreči. Nevoščljivi
1110 Vrata   |       Nevoščljivi smo; s skrbnimi, zavistnimi očmi pazimo, da se kdo ne
1111 Deklic  |             skromna slika deklice, zavite v črn pled in sedeče s podvitimi
1112 Deklic  |          stvari tu okoli. Če se mi zazdi, jih pogledam in pravim:
1113 Vrata   |        vstane in ne bo več glasov? Zazebe me. Kakor jo sovražim, sem
1114 Mansarda|         Prav potiho je umrl, da ni zbegal stvari krog sebe in predmeti
1115 Vrata   |            mene ni nobenega okna. ~Zbegam se: njena soba nima okna!
1116 Vrata   |         vprašali zakaj, je bil ves zbegan in osramočen. Mencal je
1117 Deklic  |           menoj v tisti črni ruti. Zbolel sem, stregla mi je. Sicer
1118 Deklic  |          dnem, dve leti. Hlapce je zbral delavce, ojemal jih in rotil,
1119 Deklic  |           odhodno slavje. Bili smo zbrani vsi, Gordoni, Rudel, Tissot,
1120 Vrata   |     Kriknila je: ~Saj je mrtva, že zdavnaj je mrtva, samo dela se,
1121 Deklic  |         Nikdar ni bila posebno pri zdravju. In ti razbeljeni dnevi
1122 Vrata   |       misliti moram njeno nagoto. ~Zdraženi psi se vzpnejo ob meni,
1123 Deklic  |            samo neznosno onstran. ~Zdrznil sem se, šel z roko čez čelo.
1124 Deklic  |       povej mi, kaj misliš! ~Nista zdržala več. Odšla je. Sedaj --
1125 Vrata   |        naprej uživam, kako se bodo zgražali. Spogledovali se bodo, kakor
1126 Mansarda|         tako. In ves majhen je ter zgrbljen, kakor da se je še po smrti
1127 Vrata   |          je poslušal godbo. Potem, zgubil ga je izpred oči in -- silno
1128 Mansarda|     pozabila. ~Stare so knjige, od zidu se luščijo tapete. Nad predmeti
1129 Vrata   |        tako pusto, ko se je zbudil zjutraj. ~Dokazati hočem, da samomorom
1130 Vrata   |            usta mu je spreletel -- zloben, satanski nasmeh. ~Vse to
1131 Vrata   |         vest in sem jih zalotil na zločinski misli. ~Da, povejmo si naravnost,
1132 Deklic  |           Stala je pribita ob zid, zlogovala svojo izpoved: ~Sar su muntja
1133 Vrata   |       misli, da sem zaljubljen. Ne zmenim se več zanjo. ~Izredno dolgo
1134 Deklic  |       ljubi? ~Zbežal sem; in če se zmislim, še danes me je groza, kako
1135 Vrata   |            Rekla je: Zaradi tebe! ~Zmota mora biti, halucinacija.
1136 Vrata   |  prisotnosti se pusti poljubovati. Zmotil sem se v njej: Marija, Lija,
1137 Deklic  |            Zdi se mi, da bi ga bil zmožen v tistem hipu zadaviti. ~
1138 Deklic  |          in spoznal drobno Marijo, znan model v vsi mestni četrti.
1139 Vrata   |            čita več, vse jim je že znano. ~Iznenada je počil strel
1140 Vrata   |    verjamem ji, zato me muči vedno znova. Čim bolj se ji v mislih
1141 Vrata   |        tukaj. Vsak dan prihaja. Na zofi sedi poleg nje in z mesnatimi
1142 Vrata   |        kupila sabljo in čepico. Na zofo jo vzame, stiska k sebi,
1143 Vrata   |      Nalašč ponavlja, ker ve, kako zoprn mi je ta pogovor. ~Prepričati
1144 Deklic  |         zelo ljubila. Neko leto je zrasel eden, ki je imel pisan cvet.
1145 Mansarda|          padel na cesto. Od tal bo zrastel oglušujoč ropot in mi zadavil
1146 Vrata   |        pohotnim slikam. Visoka je, zravnan stas mora imeti, rečem,
1147 Deklic  |            čez dvor in trosi kuram zrna, je starica Mara, mož na
1148 Deklic  |       sveči. Ali tiho, tiho, da ne zve Marija! Ubogo dekle se je
1149 Deklic  |       konvulziji, zakričal je, kot zveneč oblok se je razpel čez dolino: ~
1150 Deklic  |      zadregasto smehljal, potem -- zviška ga je podrlo v tla in stene
1151 Vrata   |         Gina se smeje sedaj. Nekaj šepetata in se smejeta. Kaj uganja
1152 Vrata   |            od tal -- ko se lepi na šipah umazana vlaga -- ~Že naprej
1153 Vrata   |  prasketanje ognja, mreža dežja za šipo. ~Dež, vedno dež. ~Danes
1154 Vrata   |      Krogla je samo oškrnila kost, šok. ~Tedaj sem videl starca
1155 Vrata   |       štrlečih prstov je šla skozi špranjo vrat. ~Oddahnil sem se. ~*** ~
1156 Deklic  |           domač v gradu. Ura udari štiri, obotavljaje se, klink-klonk
1157 Vrata   |            Dvignila je roko, senca štrlečih prstov je šla skozi špranjo
1158 Vrata   |       vedno dež. ~Danes sem pričel študijo o samomoru. Sklanjam se
1159 Vrata   |           Čemu? ~Za vrati je vstal šum, zganila so se krila. Preoblači
1160 Vrata   |          Vse njene besede vem, vse šume gibov, njenega obraza, njenih
1161 Vrata   |            živi! ~Tišina, potem -- šumenje kril -- hropenje -- ~Uprl
1162 Vrata   |    žalosten. Mogoče bo čutila mojo žalost in bo ostala doma. ~Ravnatelja
1163 Deklic  |             Boucharda smo nazivali Žalostna Madona; kadarkoli se ga
1164 Deklic  |       zabavno je bilo. Ali so tudi žalostne reči, ki se jih spominjam,
1165 Vrata   |           godba, usihala ob težkih žametnih zastorih. ~Gospod ob kaminu
1166 Deklic  |           zatikal -- uboga Marija! Ždela je v svojem kotu, strmela
1167 Mansarda|           dolgo skupaj. Sovražnost železniške čakalnice je nad predmeti. ~*** ~
1168 Vrata   |           dalje, temveč da nastopi želja po smrti v večini slučajev
1169 Vrata   |       imeti rada! Ves mesnat je in željan, ona pa trudna, zamišljena. ~
1170 Deklic  |          Ne, ne, slikam ne več. ~O ženskah se meniva. ~Saj veš, saj
1171 Mansarda|          Dež, dimniki, telegrafske žice. Vsa sestarana in orumenela
1172 Deklic  |             zdravnik se ne spozna, živci menda. Miru da potrebuje,
1173 Vrata   |        njega. ~Tako lepo mirno smo živeli, sedaj pa je prišel on in
1174 Vrata   |            da so zabita. ~Čudno je živeti tako drug poleg drugega
1175 Vrata   |            sem se. ~*** ~Samo njej živim in drgetam, kdaj pride on.
1176 Deklic  |            poljuben način jo lahko živimo, toda če zadobi samolastno
1177 Vrata   |      zajeti koleno in se nagniti z životom naprej. ~Pesek, pesek je
1178 Deklic  |          prerojen. Tisoč stvari je žlobudral in tisoč načrtov. Da jo
1179 Deklic  |             takrat je bil še mlado žrebe, ko je odhajala. Spomnim
1180 Vrata   |          vzroka. Vse dni je veselo žvižgal in smolil čevlje, nekega