Dejanje, Prizor

 1   1, 1 |          peč. Ljudje bodo prišli s pota. Vsak se rad ogreje. ~
 2   1, 2 |  stopetdeset, dvesto goldinarjev s Hrvaškega, če so šume količkaj,
 3   1, 2 |         včasih! Ljudje so prišli s Hrvaškega, vsak je imel
 4   1, 2 |        držala na kratko. ~Dolenc s smehom. Eh, kaj bi, po meni
 5   1, 4 | bogsigavedi kakšno sramoto mi bo s tem napravil in kako se
 6   1, 5 |         pred Božičem pa se pride s praznimi rokami. Moj se
 7   1, 6 |  Alenčica, ki sem se zanjo tepel s fanti. ~Alenčica. Molči,
 8   1, 7 |         živince kupiti, pa nimaš s čim. Roke imaš, kakor medved, (
 9   1, 7 |   Francelj in Micka nista prišla s teboj? ~Metka. V šoli sta. ~
10   1, 9 |       Lojz. Ne vem mati, kako bo s tem. ~Pečarica. To ti povem,
11   2, 3 |          PRIZOR~Pečarica prihaja s Tono in Zavrletovko. Tona
12   2, 3 |      pozdrave odgovarja hitro in s smehom. Tako, vidite ljudje.
13   2, 4 |         Kaj sem se zato poročila s tabo, da bom na stara leta
14   2, 4 |     tukaj pri nas Amerika, bi se s teboj že zdavnaj razporočil.
15   2, 4 |        že zdavnaj razporočil. Pa s kakšnim veseljem! ~Tona.
16   2, 5 |     Metka! Metka! ~Metka priteče s kegljišča. Kaj pa je, oče? ~
17   2, 5 |       živite. Prej so moški vsaj s Hrvaškega prinesli nekaj
18   2, 5 |          malo sreče ne prislužiš s svojimi pestmi. ~Amerikanec.
19   2, 5 |         denar, kakor mi je pisal s Hrvaškega. Vrnil se bo tih
20   2, 6 |        vas je tako majhna, da jo s tremi koraki premerim. Kaj
21   3    |        kvišku, na levi je pašnik s nizkim grmičevjem obrastel.
22   3    |       klop. Zadaj je pot omejena s kamenito ogrado, v sredini
23   3, 1 |        Vsa proč sem že, kakor se s teboj mučim ... ~Torbarček.
24   3, 1 |         se odpočijem. To je križ s pijancem, moj Bog! ~Torbarček
25   3, 1 |        koga imam v tolažbo? Samo s teboj, baba, me je kaznoval
26   3, 1 |        jokaj, samo! Kaj me pitaš s pijancem, ko sem pošten
27   3, 1 |          proti njej in jo opleta s torbo.) Na, baba, na! ~Alenka
28   3, 2 |        glejte, Torbarček se tepe s svojo Alenčico! ~Žima. Kaj
29   3, 2 |         Svete se pripravljajo, a s korajžo so začeli še pred
30   3, 2 |          Lepo mi jo boš naredil. S predalci za denar, za pisma,
31   3, 2 |          dela, jaz bi se skregal s teboj, ampak jaz imam dvanajst
32   3, 3 |        bi rekli! Saj sem govoril s tvojim očetom, ve, da sem
33   3, 6 |         tednov že nisem govorila s teboj. Hitro si se izpremenil. ~
34   3, 6 |   Matijče. Vsako nedeljo govorim s teboj na vasi. ~Metka. Na
35   3, 6 |      Metka. Pojdi ti. Jaz pojdem s teboj. ~Matijče. Ha, ha,
36   4, 1 |        voza. In še dekleta imamo s seboj. ~Dolenčevka. I, glejte,
37   4, 2 |        Ali človek bi postal rad, s svojo glavo in svojo pametjo,
38   4, 4 |           O polnoči gre naš vlak s postaje. A do tja imamo
39   4, 5 |      Soba se napolni z ljudmi in s prtljago. Zunaj je burja. ~
40   4, 5 |           Preveč žensk ste vzeli s seboj. Manj solz kot človek
41   4, 7 |       Dva voznika stopita v sobo s dolgimi biči v rokah, na
42   4, 8 |  katerakoli, samo ta ne! (Odhaja s sinom.) ~(Soba je za trenutek
43   4, 10|        plane Ančka, smrtno bleda s pletenimi lasmi in na pol
44   4, 10|      zdaj druge ženske in govori s strašnim glasom:) Zakaj?